O nas
Zgodovina Zveze slovenske podeželske mladine
Začetki Zveze slovenske podeželske mladine sovpadajo z nastankom Zveze slovenske kmečke mladine (ZSKM), ki je nastala kot odmev na nevzdržne razmere kmetijstva v času pred osamosvojitvijo. Povod za ustanovitev ZSKM je bila konferenca 29. februarja 1988 v Žalcu, kjer so se študenti kmetijstva, mladi kmetje in pospeševalci zavzeli za prihodnost slovenskega kmetijstva. In tako je nastala pobuda za stanovsko organizacijo, ki bi zbliževala in povezovala kmete, mladino ter stroko. V Žalcu je bil izbran iniciativni odbor za ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine. Po konferenci so se dogodki začeli razvijati zelo pospešeno. V Mladini je bil 22. aprila 1988 objavljen razglas: »Ustanovimo Zvezo slovenske kmečke mladine (ZSKM) in Slovensko kmečko zvezo (SKZ)«. Glavni pobudniki ZSKM so bili študentje Biotehniške fakultete v Ljubljani. Med njimi so bili predvsem prof. dr. Emil Erjavec, ki je takrat postal prvi predsednik ZSKM, Marjan Podobnik, Marija Markeš, Zdravko Brglez ter drugi.
ZSKM je bila ustanovljena skupaj s Slovensko kmečko zvezo na javni tribuni 12. maja 1988. V času med 1988 in 1992 je ZSKM skupaj s SKZ pod okriljem takratne Zveze slovenske socialistične mladine s svojim revolucionarnim pristopom in načinom razmišljanja soustvarjala nov prostor v slovenski politiki za kmeta in kmečko mladino.
V Rakičanu je 14.junija 1992 potekal drugi redni kongres ZSKM, na katerem je postala predsednica Cvetka Mavrič, roj. Goličnik, ki je bila v časih pred osamosvojitvijo aktivna v panevropskem gibanju, in ena tistih, ki je videla priložnost za mlade na podeželju v povezovanju in družbenih spremembah. Sama opisuje čase kot zelo razgibane in napete, saj so gradili temelje novi državi in pisali grafite po Ljubljani za spremembe v političnem in družbenem sistemu. Zakaj so želeli postati nevladna in politično neodvisna organizacija, ki se ukvarja z mladimi na podeželju, je bil po besedah Cvetke Mavrič ravno prazen prostor, ki je nastal na podeželju. Gnalo jih je prepričanje: »Če bomo šli proč od politike, bomo lahko zajeli interesno skupino ljudi, s katerimi se nihče ne ukvarja«.
ZSKM je bila ustanovljena skupaj s Slovensko kmečko zvezo na javni tribuni 12. maja 1988. V času med 1988 in 1992 je ZSKM skupaj s SKZ pod okriljem takratne Zveze slovenske socialistične mladine s svojim revolucionarnim pristopom in načinom razmišljanja soustvarjala nov prostor v slovenski politiki za kmeta in kmečko mladino.
V Rakičanu je 14.junija 1992 potekal drugi redni kongres ZSKM, na katerem je postala predsednica Cvetka Mavrič, roj. Goličnik, ki je bila v časih pred osamosvojitvijo aktivna v panevropskem gibanju, in ena tistih, ki je videla priložnost za mlade na podeželju v povezovanju in družbenih spremembah. Sama opisuje čase kot zelo razgibane in napete, saj so gradili temelje novi državi in pisali grafite po Ljubljani za spremembe v političnem in družbenem sistemu. Zakaj so želeli postati nevladna in politično neodvisna organizacija, ki se ukvarja z mladimi na podeželju, je bil po besedah Cvetke Mavrič ravno prazen prostor, ki je nastal na podeželju. Gnalo jih je prepričanje: »Če bomo šli proč od politike, bomo lahko zajeli interesno skupino ljudi, s katerimi se nihče ne ukvarja«.
Tako je v Rakičanu iz Zveze slovenske kmečke mladine nastala Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) kot politično neobremenjena in neodvisna organizacija. Ves trud okrog ZSPM bi bil zaman, če ne bi kot zveza društev v naslednjem letu aktivno delovali na podeželju in združevali mlade kmete in podeželsko mladino v društva podeželske mladine, le-te pa v novo ZSPM. Društva so ponekod nastala povsem na novo, veliko pa jih je svoj status spremenilo iz mladih zadružnikov. Tako je ZSPM skoraj eno leto delovala brez pravnega statusa, saj se brez članov ZSPM ni mogla registrirati kot pravna oseba. Aleš Kotnik, aktivni član takratnega glavnega odbora, opisuje, kako so iskali in aktivirali tri društva, ki so 3. aprila 1993 v Kranju formalno ustanovila Zvezo slovenske podeželske mladine, sprejela nov statut in program dela. Ustanovna društva ZSPM so bila DPM Ptuj, DPM Zabukovje in DPM Zgornja Savinjska dolina. Kot opisuje dogajanje Kotnik, so se člani glavnega odbora učili sproti in se trudili za močan zagon nove organizacije. Kot primer navaja takratni finančni položaj ZSPM. Mladinski svet Slovenije je razpisal finančno pomoč za delovanje nevladnih organizacij, ker predsednice ZSPM ni bilo v Sloveniji, so se člani organizirali sami in poiskali pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije. To je bil po navedbah Kotnika prvi priliv - za tiste čase - kar velik.
Zgodovina predsedovanja ZSPM
2021
2014
2009
2008
2006
2005
2003
2001
1999
1997
1995
Osnovne dejavnosti organizacije
ZSPM v okviru svoje dejavnosti:
× organizira in izvaja usposabljanja članov ter drugih zainteresiranih;
× vodi predpisane društvene evidence;
× sodeluje z drugimi organizacijami;
× promovira sebe in organizacije članice ter kmetijsko dejavnost;
× organizira ekskurzije, dogodke, delavnice, okrogle mize in seminarje.
Pomembni dokumenti
Razkritja in poslovno vsebinsko poročilo AJPES 2020
Status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kmetijstva in razvoja podeželja
Status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju
Vsebinsko poročilo 2020 in plan dela 2021
Poročilo nadzornega odbora 2020
Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v letu 2021: 1:1