Zgodovina

 
 

VIZIJA PODEŽELSKE MLADINE

Skozi druženje in povezovanje nabiramo izkušnje, ideje in znanje za osebno rast ter razvoj in prepoznavnost podeželja s poudarkom na kmetijstvu. Enotno ustvarjamo boljše pogoje za življenje. Mladi s podeželja bomo z zdravo kmečko pametjo ohranjali tradicijo in stremeli k inovativnosti in napredku.


Spoznajte še več o nas

 
2011 - 2014 I Rok Roblek (Gorenjska regija)

Mesto predsednika sem prevzel po dveh letih delovanja v glavnem odboru kot predstavnik Gorenjske regije in sem organizacijo že dokaj dobro poznal. Kmalu sem spoznal, da je ključna priložnost Zveze slovenske podeželjske mladine ravno podeželje, kmetijstvo,... To spoznanje postavlja organizacijo v okvire, ki jih ne razume nihče drug, razen mladi s podeželja. Ključna je ravno področna umestitev in zavedali smo se, da je to potrebno izkoristiti in s tem izstopati znotraj mladinskega sektorja. Atribute in znanje smo izkoristili in kmalu postali člani posvetovalnih in razvojnih teles takrat Ministrstva za kmetijstvo in okolje, v samo jedro strateških dokumentov smo uvrstili mlade. Našo prizadevnost, delavnost, zavzetost in specifičnost je na praznovanju 20. obletnice počastil Predsednik Republike g. Borut Pahor, ki se je od takrat naprej, v čast mladih s podeželja, s pridom udeleževal več naših dogodkov. Na mednarodnem parketu je bilo izredno pestro. Pri CEJI so se odvijale razprave o prenovi skupne kmetijske politike, pri RYE sem bil za dve leti izvoljen za člana glavnega odbora. Strokovnost in ažurnost na področju kmetijstva je dodatno finančno nagradilo takratno ministrstvo, kar je omogočilo, da smo profesionalizirali tajništvo organizacije in poskrbeli za nemoten napredek in razvoj. Mladi predstavljajo največjo energijo sveta, in ni je sile, ki bi mogla to ustaviti! Mladi imajo vse priložnosti na svetu, da uresničijo svoje sanje in ravno to me je vedno navdajalo z neizmerno voljo in željo do dela v tej mladinski organizaciji. Podeželska mladina predstavlja vez med kmeti in podeželani, med tradicijo in napredkom in ni ji moč najti sorodnega imena, kaj šele ne razumeti njenega plemenitega poslanstva. Predstavlja ključno vez med vsemi, ki so vključeni v tisto, za človeka najnujnejše- pridelavo hrane! Name je organizacija pustila neizmeren pečat, v sebi bom vedno nosil- ZSPM!

2009 - 2011 I Urška Senčar Hočevar (Ljubljana z Zasavjem)

Dve desetletji delovanja Zveze slovenske podeželske mladine je dokaz, da je med mladimi podeželani z močno voljo, vizijo in energijo mogoče presegati ustaljeno z željo po boljšem. Čeprav ugotavljamo, da so vrednote v krizi, pa ne pomeni da ljudje, ne samo mladi, vrednot ne bi imeli. Pri krizi vrednot ne gre za to, da nekaterih preprosto ni ali pa da določene na lestvici z visokim mestom pomembnosti niso upoštevane. Pomembnejša je ugotovitev, da so prave nekje na dnu, manj pomembne pa na vrhu vrednostne lestvice. Ugotovitev je pomembna predvsem zato, ker sem v svojem mandatu spoznala, da so pri mladih podeželanih vrednote še vedno prisotne in jim ni težko stopiti skupaj ter prostovoljno opraviti projektov, ki so si jih zadali. V mojem mandatu smo z glavnim odborom uredili veliko stvari. Zavzemali smo se za čim večjo povezanost med regijami, da so društva začutila delovanje Zveze. Mladim smo poskusili omogočiti še več kvalitetnega izobraževanja in druženja, pa tudi hitro smo se morali odzvati na težave, ki so spremljale mlade kmete, in skupaj s pristojnimi institucijami iskati rešitve. Prav tako smo prenovili spletno stran Zveze, da so bile na voljo vse informacije o dogajanju na dosegu roke. Priredili smo ustaljene projekte, na sejmih pa smo se še bolj trudili delovanje Zveze približati mladim, s promocijskim materialom in s spodbujanjem za vključevanje v društva po svojih regijah. Zvezo smo v slovenskem prostoru skušali narediti še bolj prepoznavno, ohranjali smo dobre odnose z vsemi organizacijami, ki delujejo v kmetijstvu, prav tako pa smo ohranili in nadgradili povezave s tujino. Nikjer na svetu ne boste na tako majhnem prostoru kot je Slovenija, našli toliko naravnih lepot! Tako lepih rek, zelenih travnikov, planin, vinskih goric, kraških polj, širnih gozdov in sinjega morja. Res je, imamo nebesa pod Triglavom! Vsa ta lepota se nam zdi samoumevna, vendar zatem v veliki meri stoji kmečki človek. V današnjih časih leži skrivnost uspeha kmetij v znanju, sodobnih tehnologijah, dobri pridelavi kot ključnemu elementu prepoznavanja kupcev na tržišču − pa tudi v identiteti prostora, iz katerega kmetija izhaja. Ob koncu želim, da mladim podeželanom ne zmanjka energije in zagona za delo, da bodo še naprej negovali privzgojene vrednote. Potemtakem se za slovensko podeželje ni treba bati.

2006 - 2009 I Rok Sedminek (Celjska regija)

Moja pot na ZSPM se je začela leta 1998, ko sem prvič nastopil v glavnem odboru, kasneje postal podpredsednik ZSPM in predsednik Komisije za mlade kmete, 9. septembra 2006 pa sem po izrednem odstopu predhodnika postal še predsednik. Svoj stolček sem aprila 2009 predal naslednici, sam pa se poglobil predvsem v problematiko mladih kmetov. Tako sem od leta 2009 podpredsednik CEJE, vmes pa tudi predstavnik ZSPM na KGZS. Aktiven sem postal na politični in mednarodni ravni; politično predvsem, ker sem v svojem mandatu podajal predloge in pripombe na ukrepa mladih prevzemnikov in zgodnjega upokojevanja, na mednarodni ravni pa se udeleževal konferenc CEJE in CERYC. V svojem mandatu sem se udeležil prek 40 mednarodnih dogodkov. Spomladi 2007 smo podpisali polnopravno članstvo CEJI, konec novembra istega leta pa smo že organizirali 1. Evropsko konferenco mladih kmetov na Dobrni, ki se je udeležila tudi takratna evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja, Mariann Fischer Boel. Ob koncu dneva smo jo peljali na turistično kmetijo Krošl, kjer nam je skupaj z nekdanjim predsednikom CEJE, Giacomom Ballarijem, uspelo prepričati takratnega ministra za kmetijstvo, Iztoka Jarca, da je na sestanku ministrov prvič k besedi povabil tudi predstavnike CEJE in COGECE.
Julija 2008 je ZSPM skupaj z DPM Slovenske Konjice v okviru CERYCA poleg državnih organizirala tudi Mednarodne kmečke igre. V veliko pomoč sta glavnemu odboru takrat bila Jože Kotnik in dr. Lajos Mikola, predsednik madžarske AGRYE. Glavni odbor se je pod mojim vodstvom udeležil več sejmov, organizirali smo več okroglih miz na temo mladih kmetov. Novembra 2008 smo organizirali 15. obletnico ZSPM in 2. Izbor Inovativnega mladega kmeta. Aprila 2009 sem se zaradi potrditve in podpore partnerjev CERYC odločil, da svojo pot nadaljujem kot podpredsednik CEJE in mesto predsednika ZSPM odstopim. Z novim glavnim odborom in predsednico smo na Kopah organizirali »Presidium« oziroma posvet predsednikov CEJE.
V največje dosežke svoje kariere štejem polnopravno članstvo CEJE in dejstvo, da nama je skupaj s Kristjanom Hrastarjem v Rimu na konferenci CEJE uspelo prepričati takratnega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Franca Buta, da je tedanje ministrstvo v programsko obdobje 2004−2006 vključilo tudi prvi ukrep mladih prevzemnikov in zgodnjega upokojevanja.
Kot predsednik takratnega glavnega odbora bi se rad zahvalil vsem članicam in članom glavnega odbora in ZSPM, s katerimi smo konstruktivno sodelovali. Za uspehe, ki smo jih dosegli v tem obdobju, smo bili zaslužni vsi člani. V letu 2012 mi je uspelo vključiti dvajset mladih v različne odbore KGZS, da bi se glas mladih slišal še naprej. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki smo se skupaj trudili za lepšo in trdnejšo prihodnost mladega kmeta na Slovenskem. Posebej se zahvaljujem medijem za sodelovanje in promocijo, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Zadružni zvezi Slovenije in Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter kmetijski svetovalki Andreji Krt Stopar za strokovno pomoč pri vseh projektih, ki smo jih v tem obdobju ustvarili.

2005−2006 I Matjaž Glavan (Dolenjska regija)

Leto in pol kot predsednik ZSPM je bilo polno preizkusov in izzivov. Nenehno je bilo treba državnim institucijam dokazovati, da smo vseslovenska in po številu najštevilčnejša mladinska organizacija, ki zagovarja javni interes podeželske in kmečke mladine. Borili smo se za finančna sredstva, ki smo jih morali dvakrat obrniti, preden smo uspeli izvesti začrtan program. Ker sem deloval na začetku obdobja vstopa Slovenije v EU, so bili vloženi veliki napori, da smo jih prepričali o nujnosti sodelovanja slovenskih mladih kmetov v združenju mladih kmetov Evrope CEJA, kar nam je tudi uspelo. Na terenu je bilo potrebnega veliko dela, da smo spodbujali tista društva, ki jim je zmanjkovalo zaleta in članstva ter navduševali ter krepili tista društva, ki so rasla in želela igrati vodilno vlogo tudi na zvezni ravni. Največji vtis je vsekakor naredila mladina, ki je pri organizaciji vseslovenskih dogodkov kljub šolskim in službenim obveznostim velik del svojega časa namenila prostovoljnemu delu pri organizaciji. Seveda se je kdaj zgodil tudi kakšen spodrsljaj, a mladi so si tako pridobili izkušnje za kasneje. Nenazadnje delovanje v društvih in Zvezi mladim pomaga krepiti samozavest in pridobiti znanje o organizaciji in vodenju projektov, kot nekakšen učni poligon. Številni mladi so tako bogatejši za izkušnjo pri podeželski mladini pozneje prevzeli vodstvo v drugih interesnih združenjih, ki delujejo na podeželju (govedorejska društva in turistična društva, kmečke žene, gasilci, zadruge, kmetijska svetovalna služba ipd.). Tako pridobljene izkušnje so jih tudi opogumile, da ustanovijo svoje podjetje ali razširijo kmetijsko dejavnost. Učinki organiziranja podeželske mladine so tako večplastni. Znotraj podeželske mladine sem pridobil veliko iskrenih prijateljev in še več znancev. Veseli me, da se moji nasledniki tako uspešno držijo vrednot in ciljev ZSPM.

2003 - 2005 I Alojz Štuhec (Pomurska regija)

Moje srečanje s podeželsko mladino sovpada z ustanovitvijo Društva podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je bilo prav tako ustanovljeno leta 1993; precej aktivnejše sem se v delo društva in Zveze vključil leta 1999. Takrat sem bil izvoljen za predsednika domačega društva in za predsednika nadzornega odbora Zveze. Po dveh letih sem bil leta 2001 izvoljen za regijskega predstavnika Pomurja in prevzel vodenje skupine za kmetijstvo in sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo ter postal eden od podpredsednikov Zveze za obdobje naslednjih dveh let. Takoj po 10. rojstnem dnevu ZSPM mi je bilo zaupano njeno vodenje za dve leti. Zaradi let aktivnega dela v društvu in Zvezi sem zelo dobro poznal njuno organiziranost in delovanje. Številne aktivnosti, ki smo jih vodili tako na državni kot mednarodni ravni, so narekovale bolj jasno opredeljenost organiziranja Zveze. Tako smo ob že utečenih projektih veliko časa posvetili pripravi osnovnih dokumentov za delovanje celotnega ustroja. Na novo smo pripravili statut Zveze, v pravilnikih podrobno opredelili delo glavnega odbora in poslovnik glavnega odbora, delo v tajništvu, finančno in materialno poslovanje, s pravilniki pa smo določili še delo v petih delovnih skupinah, ki smo jih povečali na petčlanske. Pripravili smo tudi petletni strateški načrt razvoja Zveze. Pravilnike smo pripravili in dopolnili tudi za državne projekte. Tako smo v letih 2003 in 2004 na državnem nivoju skupaj z društvi organizirali Državne kmečke igre, Državni kviz Mladi in kmetijstvo, Izbor mladega gospodarja leta ter raznorazna srečanja društev s športnimi igrami. Tako tudi spomladanski in jesenski seminar za mladinske voditelje in posvet predsednikov društev, ob tem pa zelo dobro sodelovali s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Mladinskim svetom Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Zvezo kmetic Slovenije in Sindikatom kmetov Slovenije. Na mednarodni ravni smo aktivno sodelovali z Evropsko zvezo mladih kmetov, kjer smo po uspešno rešenih težavah s financiranjem članarine v letu 2004 postali polnopravni člani; s ECYF4HC (Evropski komite mladih kmetov in 4H klubov), Evropsko zvezo koscev in kosic ter madžarsko, belgijsko, nemško, špansko, avstrijsko in luksemburško podeželsko ali kmečko mladino. V sklopu mednarodnega sodelovanja smo se udeleževali številnih aktivnosti po celotnem evropskem prostoru od Španije do Rusije; od mednarodnega tekmovanja koscev, seminarjev, do strokovnih ekskurzij ali zgolj uradnega obiska. Ko smo 1. maja 2004 vstopili v Evropsko unijo, tudi mi nismo stali križem rok, temveč smo v Bruslju na evropski tržnici predstavljali slovenske kulinarične posebnosti. Te smo zbrali pri nas doma in jih prepeljali v evropsko prestolnico ter tako pripomogli k prepoznavnosti naše države. V letih 2003 in 2004 smo se kot nevladna organizacija aktivno vključili v pripravo predlogov za skupno kmetijsko politiko ter tako sodelovali pri vzpostavljanju sistema mlečnih kvot v Sloveniji, ukrepov zgodnjega upokojevanja in pomoči mladim kmetom ter aktivno sodelovali v certifikacijskem odboru, ki je sprejemal navodila za prve slovenske zaščitene tradicionalne izdelke. Prav tako smo aktivno sodelovali v mreži PREPARE (Partnership for Rural Europe), ki si prizadeva za krepitev civilne družbe v podeželskih območjih in je podpora mednarodnemu sodelovanju pri razvoju podeželja, na podlagi katere je nastalo Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Kljub številnim aktivnostim nismo pozabili na društva in njihove člane, katerim smo prek vsakoletnega spomladanskega in jesenskega seminarja omogočali nepozabne trenutke druženja in spoznavanja zakonitosti komunikacije, motivacije za mladinske voditelje, kulture pitja vina, uporabe interneta, in še posebej pomena ekosocialnega modela kmetijstva. Prisluhnili smo jim prek posveta predsednikov, vsem mladim iz podeželja pa prek številnih okroglih miz, ki smo jih organizirali ob skoraj vsakem dogodku in na različne teme, omogočili neposredni stik za vprašanja z najvplivnejšimi Slovenci tistega časa. Tudi na informiranost nismo pozabili, saj smo uredili spletno stran, na kateri so bili vsi člani že v začetku leta seznanjeni z vsebinsko in časovno postavko programa ter nato sproti spremljali vse aktivnosti. Za lažje delo smo investirali tudi v prenosni računalnik in projektor, ki so si ga za svoje potrebe lahko izposojala tudi društva. Na vseh takratnih projektih Zveze je delala množica zavzetih, z idejami in energijo polnih mladih ljudi iz podeželja, ki so presegali okvirje organov Zveze. Družila nas je povezanost s podeželjem, za katerega smo si vsi prizadevali, da mora ostati takšno, da bo kmet v njem lahko kmetoval in da bo na njem vsaka mlada družina lahko videla prihodnost. Da bo naše slovensko podeželje poseljeno in živo ter večna zibelka slovenskega jezika, kulture in tradicije! Zelo sem ponosen, da sem lahko bil del te zgodbe − zgodbe, ki so jo ustvarjali že mnogi pred mano, ob meni in za menoj, tako da lahko danes praznuje 20 let, čeprav ima organiziranost podeželske mladine v Sloveniji že precej daljšo tradicijo, in je bila prav gotovo tudi temelj za današnjo.

2001 - 2003 I Martin Mavsar (Posavska regija)

V letih od 2001 do 2003 smo z izvrstno ekipo v prav vseh organih krovne organizacije, kot tudi z marljivimi člani na terenu, soustvarjali in prispevali kamenčke v mozaik uspešnega delovanja Zveze slovenske podeželske mladine. Še danes se z velikim veseljem spominjam, kako smo se člani radi srečevali na društvenih, regijskih in državnih dogodkih, organiziranih s strani ZSPM. V času našega mandata smo se v vodstvu organizacije odločili, da se mora glas mladih s podeželja širiti tudi v urbana središča, kajti le tako smo lahko opozorili nase in na naše delo. Da smo lahko promovirali naše delo, smo se morali potruditi pri izvedbi dogodkov, o uspehih le teh pa se je v tistem času veliko pisalo v številnih medijih. Poudariti moram, da so regije v tistem času kar tekmovale med seboj, katera bo bolje organizirala Državne kmečke igre, Izbor mladega gospodarja leta ali Državni kviz Mladi in kmetijstvo. V tistem času so potekala še pristopna poganja Slovenije za vstop v Evropsko unijo. Omeniti velja, da smo se po svojih najboljših močeh angažirali tudi na področju spremljanja pristopnih pogajanj v kmetijstvu in kot reprezentativni partner mladih s podeželja tudi sodelovali pri vsebinah, ki so se nanašale na mlade kmete. Ponosni smo bili, da smo v Sloveniji lahko gostili pomembne goste, ki so v tistem času krojili politiko mladih kmetov v Evropi in se udeleževali številnih seminarjev, ki jih je organizirala CEJA. Številne izkušnje, ki smo jih pridobili v tistem času z organizacijo in vodenjem dogodkov, mednarodno izmenjavo, s sodelovanjem z mediji in ostalimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji in tujini ter nenazadnje številna trdna prijateljstva so neprecenljiva vrednost za vsakega izmed nas, ki je kakorkoli sodeloval pri Zvezi slovenske podeželske mladine.

1999 - 2001 I Danijel Rihtarič (Podravska regija)

Doma iz Ješence pri Račah sem svoj dveletni mandat nastopil 8. maja 1999 v Slovenskih Konjicah. V času mojega vodenja smo v glavnem odboru ZSPM uskladili takratna nesoglasja s kmetijsko svetovalno službo. Do tedaj še nismo imeli točno določenih pravil za pripravo kviza Mladi in kmetijstvo ter Državnih kmečkih iger. Po uspešnih dogovorih smo postali soorganizator prireditev. Podobno smo se s tednikom Kmečki glas dogovorili tudi o projektu za Izbor mlade gospodarice ali gospodarja leta in postali nosilci akcije, ki jo sedaj organizira društvo, iz katerega prihaja zmagovalec. Na mednarodnem področju smo ohranili sodelovanje s tujimi organizacijami, dobro sodelovanje z organizacijo mladih kmetov Evrope (CEJA) pa smo 5. marca 2001 v Grčiji nadgradili s pridruženim članstvom. Vzpostavili smo sodelovanje z ostalimi kmečkimi nevladnimi organizacijami v okviru projekta Phare, s čimer smo si izmenjali izkušnje z belgijskimi mladimi kmeti. Vsem članom ZSPM želim, da se v prihajajočih težkih časih čim bolj povežejo ter se hitro prilagodijo na spreminjajoče se smernice v kmetijstvu. In kot narekuje naš statut, da še naprej ohranjamo dediščino in vrednote kmečkega stanu.

1998 - 1999 I Bogomir Vnučec (Gorenjska regija)

Še sedaj sem ponosen, da sem lahko vodil ZSPM. Bil sem edini kandidat po odstopu tedanje predsednice Metode Senice. Enoletni mandat sem zaključil v Slovenskih Konjicah leta 1999, saj nisem želel ponovno kandidirati zaradi službenih obveznosti in družine. Na mestu predsednika sem se znašel v času organizacijskih sprememb, tako da smo v skladu z zakonom uskladili finančno poslovanje in se lotili nekaterih organizacijskih sprememb. Naša težava je bila, da smo imeli premalo denarja za izvajanje projektov, posebno na mednarodnem področju. Mladim na podeželju želim, da bi od državnih organov in Evropske unije začutili in dobili podporo, ne pa tudi težav. Sreča je, da so se naši pogajalci v Bruslju uspešno pogajali na kmetijskem področju. Kljub vsemu bo treba paziti, da se denar, namenjen razvoju podeželja, ne bo izgubil na poti do kmeta, in da bo prišel v prave roke.

1995−1997 I Metoda Senica (Celjska regija)

S ponosom v srcu lahko po dvajsetih letih rečem, da sem vesela, ker sem imela priložnost sodelovati in soustvarjati začetke ZSPM ter kasneje njeno strategijo delovanja. Podeželanom sem se priključila zaradi povezanosti s podeželjem in kmetijstvom, predvsem pa zaradi povezovanja mladih ne glede na njihovo politično pripadnost. Aprila 1995 mi je bilo prvič zaupano vodenje in koordinacija novega Glavnega odbora ZSPM. Naše želje, pričakovanja in cilji so bili veliki. Želeli smo ohraniti dobre izkušnje naših predhodnikov, povečevati članstvo in nadgraditi delovanje ZSPM na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja. Zaradi vse večjega števila društev in želje po boljšem informiranju smo bili primorani ustanoviti povezovanje društev na regijski ravni in reorganizirati delo v vodstvu z ustanovitvijo petih delovnih skupin, ki še vedno delujejo. Pomemben mejnik v delovanju je bila novembra 1995 sprejeta nova strategija, ki je dajala velik poudarek neformalnemu izobraževanju, usposabljanju mladih za vodenje in projektno delo, delovanju na socialnem področju, informiranju, sodelovanju s strokovnimi institucijami, drugimi društvi v Sloveniji in podobnimi organizacijami v Evropi. Leta 1998 smo tradicionalnim projektom dodali prvi izbor mlade gospodarice in gospodarja leta v sodelovanju s Kmečkim glasom. Tudi sodelovanje z Uradom RS za mladino in Mladinskim svetom Slovenije je bilo v tem obdobju zelo učinkovito. Krepili smo delo na mednarodnem področju in se vključevali v projekte Evropskega komiteja mladih kmetov in 4H klubov, Evropske zveze mladih kmetov, MIJARC in sosednjih držav. V teh projektih smo pridobivali znanje, potrebno za naše člane ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Že takrat smo opozarjali na pomen povezovanja kmetov, ohranjanja kulturne krajine, kulturne dediščine podeželja, poseljenosti višje ležečih območij, pridelave zdrave hrane in razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter samooskrbe na regionalni ravni. Vesela sem, da nam je s skupnim delom uspelo ustvarjati mesečni bilten, ki je v takratnem obdobju prispeval k boljšemu informiranju članov. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez zavzetega dela in odločitev članic in članov glavnega odbora in delovnih skupin, skrbnih tajnic ter seveda vas, podeželanov, ki ste uresničili strategijo delovanja ZSPM, se z nami veselili uspehov ter odkrito predlagali izboljšave, kadar ni bilo vse tako, kot smo si/ste zamislili. Čeprav ni vedno vse tako, kot si želimo, je treba vztrajati na tem našem koščku zemlje, ohranjati kmetijstvo, dediščino podeželja, pridelovati zdravo hrano in ohranjati rodovitno zemljo za naše zanamce. Lažje vam bo, če boste na to pot s seboj vzeli dovolj znanja, spoštovanja, optimizma, medsebojnega sodelovanja in prijateljstva, pa tudi sreča in malce zabave naj ne bosta odveč.

1993−1995 I Cvetka Mavrič (Celjska regija)

Po dvajsetih letih je pogled na odločitve in opravljeno delo še vedno jasen, in lahko trdim, da smo sprejemali prave odločitve. To nam dokazuje razvoj organizacije in njeno aktivno delovanje še danes. Težko pa si je predstavljati, da smo zmogli prehod na svoje in da smo ne glede na to, da nismo imeli od koga kopirati, dojeli, da s pravno-formalno postavitvijo na lastne noge lahko uresničimo aktivnosti, ki smo si jih zastavili. Ocenjujem, da je bila glavni dosežek odločitev v Rakičanu, da postanemo mladinska organizacija po vzoru sosednje Avstrije, ki združuje mlade na podeželju in jim nudi okvirje za organizacijo druženja, usposabljanja in zabave. Marsikatera aktivnost je bila pri posameznih društvih že uveljavljena in se je z vzpostavitvijo zveze lahko le prenesla v nove okvirje. Tudi prireditve na nacionalni ravni, kot sta kviz Mladi in kmetijstvo ter Kmečke igre, so bile organizirane že pred ustanovitvijo ZSPM, vendar se za organizacijo teh prireditev kot nosilec ni zavzemal nihče drug kot vodstvo Zveze in posamezni organizatorji. V kolikor tega takrat ne bi bili pripravljeni prevzeti, povabiti tako nastopajoče člane Zveze kot tudi prek Urada za mladino in Mladinskega sveta Slovenije pridobiti finančnih sredstev, se najverjetneje te prireditve ne bi obdržale. Izpostavila bi naslednje dosežke upravnega odbora v prvem obdobju delovanja, in sicer: ustanavljanje društev in ustanovitev Zveze, ureditev sedeža Zveze na Celovški 43, oprema pisarne, pridobitev statusa nacionalne mladinske organizacije, pridobitev polnopravnega članstva v Mladinskem svetu Slovenije,vzpostavitev mednarodnih povezav in začetek izmenjav s Flamci, Belgija. In še ena anekdota: Med večjimi dogodki moram omeniti dvodnevno srečanje v Wiesu na Avstrijskem Štajerskem, kjer smo se srečali mladi treh dežel. Z naše strani je bila udeležba številčna, saj smo jih obiskali kar s tremi avtobusi. Posebno mesto imajo dogodki ob izmenjavah z mladimi iz Belgije − Flandrije. Z izmenjavami smo pričeli v letu 1994, ko smo v Sloveniji gostili prvo skupino Flamcev. Naslednje leto smo se člani DPM Zgornje Savinjske doline za dva tedna odpravili v Belgijo. Med ostalimi aktivnostmi v programu je bil tudi kulinarični večer za predstavitev slovenskih jedi, ki smo jo pripravili v enem od letnih mladinskih počitniških taborov. Na taboru je bilo okrog 80 mladih, dogajalo pa se je na zapuščeni kmetiji. Glavni skupni prostor je bil zapuščeno gospodarsko poslopje – hlev, v katerem smo prav tako imeli improvizirano kuhinjo, kjer smo pripravili žlikrofe. Improvizacija je bila popolna. Za oblikovanje/valjanje testa smo uporabili steklenice, saj nismo imeli valjarjev. Kuharici, ki sta skrbeli za prehrano udeležencev, sta z velikim zanimanjem opazovali naše priprave in delo. Nikakor si nista mogli predstavljati, kaj bo iz tega nastalo. Ko smo imeli izdelanih nekaj žlikrofov, in smo jim le uspeli dopovedati, da jih bomo kuhali v velikem loncu, so ugotovile, da bo nastalo nekaj podobnega raviolom. Medtem se je zunaj razbesnela poletna nevihta, tako da je s strehe dobesedno teklo v lonec, kjer smo kuhali žlikrofe. Kljub vsem pripetljajem smo z žlikrofi nahranili vse udeležence kampa, vključno z našo številčno skupino.