Po dvajsetih letih je pogled na odločitve in opravljeno delo še vedno jasen, in lahko trdim, da smo sprejemali prave odločitve. To nam dokazuje razvoj organizacije in njeno aktivno delovanje še danes. Težko pa si je predstavljati, da smo zmogli prehod na svoje in da smo ne glede na to, da nismo imeli od koga kopirati, dojeli, da s pravno-formalno postavitvijo na lastne noge lahko uresničimo aktivnosti, ki smo si jih zastavili.
Ocenjujem, da je bila glavni dosežek odločitev v Rakičanu, da postanemo mladinska organizacija po vzoru sosednje Avstrije, ki združuje mlade na podeželju in jim nudi okvirje za organizacijo druženja, usposabljanja in zabave. Marsikatera aktivnost je bila pri posameznih društvih že uveljavljena in se je z vzpostavitvijo zveze lahko le prenesla v nove okvirje.
Tudi prireditve na nacionalni ravni, kot sta kviz Mladi in kmetijstvo ter Kmečke igre, so bile organizirane že pred ustanovitvijo ZSPM, vendar se za organizacijo teh prireditev kot nosilec ni zavzemal nihče drug kot vodstvo Zveze in posamezni organizatorji. V kolikor tega takrat ne bi bili pripravljeni prevzeti, povabiti tako nastopajoče člane Zveze kot tudi prek Urada za mladino in Mladinskega sveta Slovenije pridobiti finančnih sredstev, se najverjetneje te prireditve ne bi obdržale. Izpostavila bi naslednje dosežke upravnega odbora v prvem obdobju delovanja, in sicer: ustanavljanje društev in ustanovitev Zveze, ureditev sedeža Zveze na Celovški 43, oprema pisarne, pridobitev statusa nacionalne mladinske organizacije, pridobitev polnopravnega članstva v Mladinskem svetu Slovenije,vzpostavitev mednarodnih povezav in začetek izmenjav s Flamci, Belgija. In še ena anekdota: Med večjimi dogodki moram omeniti dvodnevno srečanje v Wiesu na Avstrijskem Štajerskem, kjer smo se srečali mladi treh dežel.
Z naše strani je bila udeležba številčna, saj smo jih obiskali kar s tremi avtobusi. Posebno mesto imajo dogodki ob izmenjavah z mladimi iz Belgije − Flandrije. Z izmenjavami smo pričeli v letu 1994, ko smo v Sloveniji gostili prvo skupino Flamcev. Naslednje leto smo se člani DPM Zgornje Savinjske doline za dva tedna odpravili v Belgijo. Med ostalimi aktivnostmi v programu je bil tudi kulinarični večer za predstavitev slovenskih jedi, ki smo jo pripravili v enem od letnih mladinskih počitniških taborov. Na taboru je bilo okrog 80 mladih, dogajalo pa se je na zapuščeni kmetiji.
Glavni skupni prostor je bil zapuščeno gospodarsko poslopje – hlev, v katerem smo prav tako imeli improvizirano kuhinjo, kjer smo pripravili žlikrofe. Improvizacija je bila popolna. Za oblikovanje/valjanje testa smo uporabili steklenice, saj nismo imeli valjarjev. Kuharici, ki sta skrbeli za prehrano udeležencev, sta z velikim zanimanjem opazovali naše priprave in delo. Nikakor si nista mogli predstavljati, kaj bo iz tega nastalo. Ko smo imeli izdelanih nekaj žlikrofov, in smo jim le uspeli dopovedati, da jih bomo kuhali v velikem loncu, so ugotovile, da bo nastalo nekaj podobnega raviolom. Medtem se je zunaj razbesnela poletna nevihta, tako da je s strehe dobesedno teklo v lonec, kjer smo kuhali žlikrofe. Kljub vsem pripetljajem smo z žlikrofi nahranili vse udeležence kampa, vključno z našo številčno skupino.
