Predstavitev ZSPM

 
 

Skozi druženje in povezovanje nabiramo izkušnje, ideje in znanje za osebno rast ter razvoj in prepoznavnost podeželja s poudarkom na kmetijstvu. Enotno ustvarjamo boljše pogoje za življenje. Mladi s podeželja bomo z zdravo kmečko pametjo ohranjali tradicijo in stremeli k inovativnosti in napredku.

 
 

Družbena omrežja


#skoziočimladegakmeta

TUDI TO JE SLOVENSKI TRAKTOR ...

🚜Nekaj časa nazaj se je v veliko medijih pojavil podatek, da smo Slovenci rekorderji po številu traktorjev. Povprečno naj bi imeli en traktor na vsakih dvajset Slovencev. Javnost je spet glasno udrihala čez (pre)dobro mehaniziranostjo slovenskih kmetov. Subvencije, veliko traktorjev pa vseeno stalno pritoževanje o težkih pogojih dela. Pa je res tako?

🚜Nečesa se je treba zavedati. Traktor za kmeta ni luksuz, ki bi ga imel zaradi veselja, pač pa nujno sredstvo, da lahko opravi delo. Delo na kmetiji bi se lahko naredilo tudi brez ali z manjšim traktorjem. Ampak svet gre naprej, se razvija, poleg tega pa kmetje na traktorju velikokrat preživimo dobršen del dneva. Zato smo za mehanizacijo včasih pripravljeni nameniti kakšen dodaten evro, ki ga vzamemo iz mošnjička, ki bi bil drugje namenjen za počitnice. Tudi pouk v šoli bi lahko potekal z grafoskopom, gradbenik bi se lahko odpovedal kakšnemu stroju in več dela opravil »na roke« ter gasilci za gašenje požarov uporabljali pol manjša vozila. Bodo svoje delo še vedno opravljali isto učinkovito?

🚜K nakupom kmetijske mehanizacije pogosto svoje doda tudi slovenska mentaliteta, in res je, da je marsikateri stroj včasih sposoben obdelovati večja polja, kot pa jih obdeluje. Večina kmetov se tega zaveda, se povezuje in upamo lahko, da bo takih nakupov v prihodnje vedno manj.

🚜Vseeno se je treba zavedati, da je velik del slovenskih traktorjev starih. Marsikateri traktor je že praznoval Abrahama. Taka mehanizacija ni sposobna obdelovati polj, kvečjemu se jo lahko uporablja za obdelavo vrtička stare mame ali pa da se otroci naučijo voziti traktor. Kljub vsemu, je po naši zakonodaji tak traktor vsakoletno treba peljati na registracijo. Na registraciji sicer preverijo delovanje vozila, a takoj ko zapustimo stavbo za tehnične preglede je odgovornost na nas. Odgovornost, da je vozilo brezhibno je tako pri traktorju kot pri vsakem drugem vozilu vedno na lastniku. Ne vidim smisla, zakaj se traktorji s starostjo nad 25 let, katerih najvišja hitrost ne presega 25 km/h, sploh še registrirajo? To so starodobniki, vozila, ki ne opravljajo pravega dela v kmetijstvu in na cesto pridejo le izjemoma. Celoten postopek tehničnega pregleda in registracije bi lahko preprosto nadomestili s stavkom, da je po doseženem 25. letu traktorja z najvišjo hitrostjo 25 km/h odgovornost za njegovo delovanje na lastniku. Le-ta mora seveda še vedno zagotoviti brezhibnost in zavarovanje vozila. Edina razlika, ki bi jo celotni postopek prinesel je, da lastnik enkrat na leto, ko tak traktor zapelje do sosednjega vrtička, ne bi imel težav zaradi registracije.

🚜Ker kmetu vsakdan grenimo z vedno novo birokracijo, je nujno, da istočasno odstranjujemo star in neuporaben del birokracijskega bremena. Vse skupaj bo pomagalo kmetu pri njegovi efektivnosti in posledično konkurenčnejši ceni pridelkov za potrošnika. Istočasno zavajajoča statistika o lastništvu traktorjev gradi mejo in ustvarja nepotrebno zavist med potrošnikom in kmetom, namesto da bi hodili z roko v roki.
... Pokaži večPokaži manj

#skoziočimladegakmeta

TUDI TO JE SLOVENSKI TRAKTOR ...

🚜Nekaj časa nazaj se je v veliko medijih pojavil podatek, da smo Slovenci rekorderji po številu traktorjev. Povprečno naj bi imeli en traktor na vsakih dvajset Slovencev. Javnost je spet glasno udrihala čez (pre)dobro mehaniziranostjo slovenskih kmetov. Subvencije, veliko traktorjev pa vseeno stalno pritoževanje o težkih pogojih dela. Pa je res tako?

🚜Nečesa se je treba zavedati. Traktor za kmeta ni luksuz, ki bi ga imel zaradi veselja, pač pa nujno sredstvo, da lahko opravi delo. Delo na kmetiji bi se lahko naredilo tudi brez ali z manjšim traktorjem. Ampak svet gre naprej, se razvija, poleg tega pa kmetje na traktorju velikokrat preživimo dobršen del dneva. Zato smo za mehanizacijo včasih pripravljeni nameniti kakšen dodaten evro, ki ga vzamemo iz mošnjička, ki bi bil drugje namenjen za počitnice. Tudi pouk v šoli bi lahko potekal z grafoskopom, gradbenik bi se lahko odpovedal kakšnemu stroju in več dela opravil »na roke« ter gasilci za gašenje požarov uporabljali pol manjša vozila. Bodo svoje delo še vedno opravljali isto učinkovito?

🚜K nakupom kmetijske mehanizacije pogosto svoje doda tudi slovenska mentaliteta, in res je, da je marsikateri stroj včasih sposoben obdelovati večja polja, kot pa jih obdeluje. Večina kmetov se tega zaveda, se povezuje in upamo lahko, da bo takih nakupov v prihodnje vedno manj.

🚜Vseeno se je treba zavedati, da je velik del slovenskih traktorjev starih. Marsikateri traktor je že praznoval Abrahama. Taka mehanizacija ni sposobna obdelovati polj, kvečjemu se jo lahko uporablja za obdelavo vrtička stare mame ali pa da se otroci naučijo voziti traktor. Kljub vsemu, je po naši zakonodaji tak traktor vsakoletno treba peljati na registracijo. Na registraciji sicer preverijo delovanje vozila, a takoj ko zapustimo stavbo za tehnične preglede je odgovornost na nas. Odgovornost, da je vozilo brezhibno je tako pri traktorju kot pri vsakem drugem vozilu vedno na lastniku. Ne vidim smisla, zakaj se traktorji s starostjo nad 25 let, katerih najvišja hitrost ne presega 25 km/h, sploh še registrirajo? To so starodobniki, vozila, ki ne opravljajo pravega dela v kmetijstvu in na cesto pridejo le izjemoma. Celoten postopek tehničnega pregleda in registracije bi lahko preprosto nadomestili s stavkom, da je po doseženem 25. letu traktorja z najvišjo hitrostjo 25 km/h odgovornost za njegovo delovanje na lastniku. Le-ta mora seveda še vedno zagotoviti brezhibnost in zavarovanje vozila. Edina razlika, ki bi jo celotni postopek prinesel je, da lastnik enkrat na leto, ko tak traktor zapelje do sosednjega vrtička, ne bi imel težav zaradi registracije. 

🚜Ker kmetu vsakdan grenimo z vedno novo birokracijo, je nujno, da istočasno odstranjujemo star in neuporaben del birokracijskega bremena. Vse skupaj bo pomagalo kmetu pri njegovi efektivnosti in posledično konkurenčnejši ceni pridelkov za potrošnika. Istočasno zavajajoča statistika o lastništvu traktorjev gradi mejo in ustvarja nepotrebno zavist med potrošnikom in kmetom, namesto da bi hodili z roko v roki.

Komentiraj na Facebooku

Ministrstvo za infrastrukturo

Ste poslali predlog na ministrstvo za infrastrukturo? prav tako agencija za varnost prometa.

Se strinjam. Birokracija... da niti ne pomislimo na birokracijo ko bi kdo zelel kaj graditi

Zelene Doline vabijo k prijavi za novo, 14. Mlečno kraljico Slovenije. Verjamemo, da se tudi v naših krogih najdejo mlade podeželanke 👩‍🌾🥛🐮
.
.
.
zspm.si/isce-se-nova-mlecna-kraljica-slovenije/

Zelene Doline
Teja, HVALA! 💚👑

Leto je naokoli in počasi se končuje mandat naše @tejazogan , ki bo krono predala naslednici. Preden nas zapusti, smo z njo opravili kratek intervju. Teja, res smo veseli, da si bila naša Mlečna kraljica. Izžarevaš ogromno pozitivne energije in želimo ti še veliko lepih trenutkov v življenju. 😍

PRIJAVI se za novo, 14. Mlečno kraljico Zelene Doline Slovenije 2021.

14. Mlečna kraljica bo prejela:

- enoletno poslanstvo promocije mlečnih izdelkov in zdravega načina življenja,
- AVTOMOBIL znamke Peugeot, ki te bo spremljal skozi celoletni mandat,😎
- PLAČANO DELO ambasadorke mleka in mlečnih izdelkov ZELENE DOLINE,💪
- obleko priznane modne oblikovalke, narejeno po meri,
- postala bo obraz TIKTOKa Zelene Doline😍
in
- košarico izdelkov ZELENE DOLINE.

K sodelovanju vabimo vsa dekleta, stara od 18- 28 let, ki so komunikativna, pozitivno naravnana in bi z veseljem sprejela nalogo promoviranja zdravega življenja ter slovenskega porekla mlečnih izdelkov BREZ GSO.

Vabimo te, da se s kratkim motivacijskim pismom in FOTOGRAFIJO, prijaviš še danes!

Prijave sprejemamo do 28. 1. 2021 na naslov: Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče, s pripisom ‘za Mlečno kraljico Slovenije’. ❗️ Lahko pa jo pošlješ na e-naslov: info@mlekarna-celeia.si.

Vabljeni, da označite prijateljice, ki bi bile idealne Mlečne kraljice! 💚
... Pokaži večPokaži manj

 
 
 
 

Aktivnosti ZSPM

 

Kviz mladi in kmetijstvo

Državno tekmovanje je tradicionalna, strokovno izobraževalna, prireditev namenjena izobraževanju in druženju mladih s podeželja.

Državne kmečke igre

Kmečke igre so družaben dogodek, ki povezuje društva podeželskih mladin in ostala mladinska društva iz cele Slovenije

Inovativni mladi kmet

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) spodbujata inovativnost med mladimi na podeželju, zato organizirata izbor Inovativni mladi kmet/kmetica.

Državne športne igre

Za namen povezovanje, druženja in promocije gibanja vsako leto organiziramo poletne in zimske športne igre. Osrednji dogodek zimskih športnih iger je smučarska tekma, vedno pa poskrbimo tudi za športne aktivnosti za nesmučarje, kot so drsanje, pohod, bovling…

 
 
 
Zveza slovenske podeželske mladine je edina nacionalna organizacija, ki združuje tako mlade s podeželja, kakor tudi tiste, ki s podeželjem čutijo povezanost.
 
 

Podeželske novice

 
januar 23, 2021

ABC o HACCP na kmetiji

ABC o HACCP na kmetiji Novo leto smo otvorili z novim seminarjem, tokrat na temo […]
januar 23, 2021

Skozi oči mladega kmeta

Skozi oči mladega kmeta – ZAREČEN KRUH “Nikoli ne bom živela na kmetiji!” sem si […]
januar 22, 2021

SKUPAJ NAPREJ – izvedli smo delavnico sodelovanja kmetijskimi svetovalci in podeželsko mladino

SKUPAJ NAPREJ – izvedli smo delavnico sodelovanja kmetijskimi svetovalci in podeželsko mladino V četrtek, 21. […]
 

Partnerji ZSPM