Društva

 

Poiščite društvo v svoji regiji

Vse regije

       
      1Koliko mladih deluje v okviru vaše organizacije?
      V okviru naše organizacije trenutno deluje 38 društev, ki imajo od 20 do 200 članov. Vodstvo organizacije sestavlja predsednik in 10 članov glavnega odbora od katerih vsak predstavlja eno regijo. Skupno imamo preko 3000 posameznih članov.
      2Kako vključujete mlade in zagotavljate pogoje za njihovo aktivno participacijo?
      Mlade iz društev vključujemo preko regijskih predstavnikov, posveta podeželske mladine, kjer skupaj pripravljamo program, dogodkov, ki jih izvajajo… Mladi kmeti lahko aktivno participirajo preko skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko, katere glavna naloga je zagovorništvo. Preko ZSPM imajo mladi kmetje tudi predstavnika v Svetu za kmetijstvo in podeželje Republike Slovenije.
      3Katere tri lastnosti, po mnenju vaše organizacije, opišejo mlade v Sloveniji?
      Če se osredotočimo na mlade s podeželja so le ti delovni, zagnani (tudi zaletavi) in inovativni.
      4Kaj so glavni izziv in kaj glavne prednosti mladih na podeželju?
      Glavni izzivi mladih na podeželja in mladih kmetov so slabša infrastruktura v ruralnih okoljih, mladi kmetje težko pridejo do kmetijski zemljišč, tveganja kot so naravne katastrofe... Prednosti so neposreden stik z naravo, medgeneracijsko in med vrstniško sodelovanje, finančne vzpodbude namenjene mladim kmetom, razvoju in generacijski prenovi kmetij, ustvarjanju delovnih mest, izobraževanjem…
      5Kako vidite mlade v Sloveniji danes in kako leta 2050?
      Veliko mladih danes gravitira proti urbanim središčem, kmetijstvo pa se ne zdi prva možnost, ko izbirajo poklic. Beseda kmet ima negativno konotacijo, javnost pa se ne zaveda kako pomembna je podpora mladim, ki sedaj prevzemajo kmetije in bodo čez nekaj let (tudi leta 2050) odgovorni za prehranjenost planeta, saj se število ljudi se povečuje, mladih, ki pridelujejo hrano pa je vedno manj. Mlade kmete leta 2050 vidimo kot ključne akterje za zagotavljanje sožitja, stabilnosti in suverenosti. Vidimo jih, kot "agroprenuers"; (podjetnike), ki bodo z novimi znanji in tehnologijami zmogli odgovarjati na izzive prihodnosti.
      6Kdo lahko postane član podeželske mladine in kako postopek poteka?
      Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) je nevladna organizacija, ki povezuje mlade s slovenskega podeželja in vse, ki čutijo pripadnost podeželju. Vsak, ki se najde v zgornjem opisu je vabljen, da se pridruži enemu izmed društev podeželske mladine. Na spletni strani najdete zemljevid z opisi društev in pa spletni obrazec preko katerega se lahko prijavite v enega izmed njih.
      7V katerih krajih v Sloveniji deluje ZSPM?
      Društva podeželske mladine so razpršene po vsej Sloveniji, od severa Gorenjske ter Koroške preko Dolenjske vse do Pomurja. V zadnjih letih pospešeno delamo tudi na obuditvi Primorske.
      8Koliko stane članstvo v društvu podeželske mladine?
      Letne članarine se razlikujejo od društva do društva. Povprečno se le te gibljejo okrog 10 evrov na leto.
      9Kaj mi prinese članstvo v društvu podeželske mladine?
      Člani društva podeželskih mladin so preko internih društvenih kanalov obveščeni o dogodkih, ki jih organizira društvo (ekskurzije, druženja, občni zbori in ostali dogodki). Poleg tega se društva udeležujejo tudi dogodkov, ki jih organizira Zveza slovenske podeželske mladine. Člani društev se tako večkrat na leto srečamo na najrazličnejših dogodkih med katere spadajo Državne kmečke igre, državni kviz Mladi in kmetijstvo, športne igre, Naj projekt, mednarodne ekskurzije, Srečanje mladih prevzemnikov ter najrazličnejši sejmi. Člani društev imajo poleg tega možnost sodelovati tudi v dejavnostih ZSPM na področju podeželske mladine in mladih kmetov, kjer med drugim organiziramo srečanja mladih kmetov in se udeležujemo mednarodnih ekskurzij pod okriljem Rural Youth Europe.
      10Ali obstaja starostna omejitev za vpis v društvo?
      Včlanijo se lahko vsi med 15. in 40. let.
      11S čim se potem sploh ukvarja Zveza slovenske podeželske mladine?
      Zveza slovenske podeželske mladine je krovna organizacija, ki povezuje društva na podeželju in tista mladinska društva, sekcije in združenja, ki čutijo pripadnost ali povezanost s podeželjem. Na ZSPM se trudimo pripomoči k delovanju društev in povezovanju mladih na podeželju. Organiziramo dogodke in izobraževanja za člane društev in njihove vodje, pri tem pa se povezujemo s slovenskimi in mednarodnimi organizacijami, ki delajo na področju mladih ali kmetijstva. Na drugi strani ZSPM poizkuša glas mladih na podeželju prenesti tudi v politiko – s tem namenom sodelujemo s Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, imamo predstavnike v Mladinskem svetu Slovenije ter sodelujemo s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, glas mladih pa preko naših krovnih organizacij RYE in CEJE ponašamo tudi v Evropo.
      12Katere dogodke izvaja ZSPM?
      Oglejte si tukaj.
      13V katere mednarodne organizacije je vključena ZSPM?
      Zveza slovenske podeželske mladine je članica Evropskega komiteja mladih kmetov CEJA in Evropske podeželske mladine Rural Youth Europe. Poleg tega se pod okriljem ZSPM izvajajo tudi mednarodne izmenjave v okvirju organizacije IFYE.
      14Ali je Zveza slovenske podeželske mladine povezana s katero od političnih strank?
      ZSPM je nevladna organizacija, ki zastopa mlade z najrazličnejšimi političnimi prepričanji, na kar smo zelo ponosni.
      15Kako lahko sledim dejavnostim ZSPM?
      Zveza slovenske podeželske mladine o svojih dejavnostih redno poroča preko svojih spletnih kanalov Facebook in Instagram. Vse, ki si želite biti še bolj intenzivno vpeti v delovanje naše organizacije pa vabimo, da se pridružite tudi našima Facebook skupinama @Podeželska mladina in @Mladi kmetje.
      16Kje ima podeželska mladina svoj sedež in kako lahko z vami stopim v kontakt?
      Sedež ZSPM se nahaja v Ljubljani na Celovški 43. V kolikor želite stopiti v stik s pisarno vse potrebne podatke najdete na povezavi. Za zadeve, ki se tičejo posamezne regije ali društva lahko kontaktirate predsednike društev oz. regijske predstavnike.