Moje srečanje s podeželsko mladino sovpada z ustanovitvijo Društva podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je bilo prav tako ustanovljeno leta 1993; precej aktivnejše sem se v delo društva in Zveze vključil leta 1999. Takrat sem bil izvoljen za predsednika domačega društva in za predsednika nadzornega odbora Zveze. Po dveh letih sem bil leta 2001 izvoljen za regijskega predstavnika Pomurja in prevzel vodenje skupine za kmetijstvo in sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo ter postal eden od podpredsednikov Zveze za obdobje naslednjih dveh let.

Takoj po 10. rojstnem dnevu ZSPM mi je bilo zaupano njeno vodenje za dve leti. Zaradi let aktivnega dela v društvu in Zvezi sem zelo dobro poznal njuno organiziranost in delovanje. Številne aktivnosti, ki smo jih vodili tako na državni kot mednarodni ravni, so narekovale bolj jasno opredeljenost organiziranja Zveze. Tako smo ob že utečenih projektih veliko časa posvetili pripravi osnovnih dokumentov za delovanje celotnega ustroja. Na novo smo pripravili statut Zveze, v pravilnikih podrobno opredelili delo glavnega odbora in poslovnik glavnega odbora, delo v tajništvu, finančno in materialno poslovanje, s pravilniki pa smo določili še delo v petih delovnih skupinah, ki smo jih povečali na petčlanske.

Pripravili smo tudi petletni strateški načrt razvoja Zveze. Pravilnike smo pripravili in dopolnili tudi za državne projekte. Tako smo v letih 2003 in 2004 na državnem nivoju skupaj z društvi organizirali Državne kmečke igre, Državni kviz Mladi in kmetijstvo, Izbor mladega gospodarja leta ter raznorazna srečanja društev s športnimi igrami. Tako tudi spomladanski in jesenski seminar za mladinske voditelje in posvet predsednikov društev, ob tem pa zelo dobro sodelovali s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Mladinskim svetom Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Zvezo kmetic Slovenije in Sindikatom kmetov Slovenije. Na mednarodni ravni smo aktivno sodelovali z Evropsko zvezo mladih kmetov, kjer smo po uspešno rešenih težavah s financiranjem članarine v letu 2004 postali polnopravni člani; s ECYF4HC (Evropski komite mladih kmetov in 4H klubov), Evropsko zvezo koscev in kosic ter madžarsko, belgijsko, nemško, špansko, avstrijsko in luksemburško podeželsko ali kmečko mladino.

V sklopu mednarodnega sodelovanja smo se udeleževali številnih aktivnosti po celotnem evropskem prostoru od Španije do Rusije; od mednarodnega tekmovanja koscev, seminarjev, do strokovnih ekskurzij ali zgolj uradnega obiska. Ko smo 1. maja 2004 vstopili v Evropsko unijo, tudi mi nismo stali križem rok, temveč smo v Bruslju na evropski tržnici predstavljali slovenske kulinarične posebnosti. Te smo zbrali pri nas doma in jih prepeljali v evropsko prestolnico ter tako pripomogli k prepoznavnosti naše države. V letih 2003 in 2004 smo se kot nevladna organizacija aktivno vključili v pripravo predlogov za skupno kmetijsko politiko ter tako sodelovali pri vzpostavljanju sistema mlečnih kvot v Sloveniji, ukrepov zgodnjega upokojevanja in pomoči mladim kmetom ter aktivno sodelovali v certifikacijskem odboru, ki je sprejemal navodila za prve slovenske zaščitene tradicionalne izdelke. Prav tako smo aktivno sodelovali v mreži PREPARE (Partnership for Rural Europe), ki si prizadeva za krepitev civilne družbe v podeželskih območjih in je podpora mednarodnemu sodelovanju pri razvoju podeželja, na podlagi katere je nastalo Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Kljub številnim aktivnostim nismo pozabili na društva in njihove člane, katerim smo prek vsakoletnega spomladanskega in jesenskega seminarja omogočali nepozabne trenutke druženja in spoznavanja zakonitosti komunikacije, motivacije za mladinske voditelje, kulture pitja vina, uporabe interneta, in še posebej pomena ekosocialnega modela kmetijstva. Prisluhnili smo jim prek posveta predsednikov, vsem mladim iz podeželja pa prek številnih okroglih miz, ki smo jih organizirali ob skoraj vsakem dogodku in na različne teme, omogočili neposredni stik za vprašanja z najvplivnejšimi Slovenci tistega časa.

Tudi na informiranost nismo pozabili, saj smo uredili spletno stran, na kateri so bili vsi člani že v začetku leta seznanjeni z vsebinsko in časovno postavko programa ter nato sproti spremljali vse aktivnosti. Za lažje delo smo investirali tudi v prenosni računalnik in projektor, ki so si ga za svoje potrebe lahko izposojala tudi društva. Na vseh takratnih projektih Zveze je delala množica zavzetih, z idejami in energijo polnih mladih ljudi iz podeželja, ki so presegali okvirje organov Zveze. Družila nas je povezanost s podeželjem, za katerega smo si vsi prizadevali, da mora ostati takšno, da bo kmet v njem lahko kmetoval in da bo na njem vsaka mlada družina lahko videla prihodnost. Da bo naše slovensko podeželje poseljeno in živo ter večna zibelka slovenskega jezika, kulture in tradicije! Zelo sem ponosen, da sem lahko bil del te zgodbe − zgodbe, ki so jo ustvarjali že mnogi pred mano, ob meni in za menoj, tako da lahko danes praznuje 20 let, čeprav ima organiziranost podeželske mladine v Sloveniji že precej daljšo tradicijo, in je bila prav gotovo tudi temelj za današnjo.