Leto in pol kot predsednik ZSPM je bilo polno preizkusov in izzivov. Nenehno je bilo treba državnim institucijam dokazovati, da smo vseslovenska in po številu najštevilčnejša mladinska organizacija, ki zagovarja javni interes podeželske in kmečke mladine. Borili smo se za finančna sredstva, ki smo jih morali dvakrat obrniti, preden smo uspeli izvesti začrtan program. Ker sem deloval na začetku obdobja vstopa Slovenije v EU, so bili vloženi veliki napori, da smo jih prepričali o nujnosti sodelovanja slovenskih mladih kmetov v združenju mladih kmetov Evrope CEJA, kar nam je tudi uspelo. Na terenu je bilo potrebnega veliko dela, da smo spodbujali tista društva, ki jim je zmanjkovalo zaleta in članstva ter navduševali ter krepili tista društva, ki so rasla in želela igrati vodilno vlogo tudi na zvezni ravni. Največji vtis je vsekakor naredila mladina, ki je pri organizaciji vseslovenskih dogodkov kljub šolskim in službenim obveznostim velik del svojega časa namenila prostovoljnemu delu pri organizaciji. Seveda se je kdaj zgodil tudi kakšen spodrsljaj, a mladi so si tako pridobili izkušnje za kasneje. Nenazadnje delovanje v društvih in Zvezi mladim pomaga krepiti samozavest in pridobiti znanje o organizaciji in vodenju projektov, kot nekakšen učni poligon. Številni mladi so tako bogatejši za izkušnjo pri podeželski mladini pozneje prevzeli vodstvo v drugih interesnih združenjih, ki delujejo na podeželju (govedorejska društva in turistična društva, kmečke žene, gasilci, zadruge, kmetijska svetovalna služba ipd.). Tako pridobljene izkušnje so jih tudi opogumile, da ustanovijo svoje podjetje ali razširijo kmetijsko dejavnost. Učinki organiziranja podeželske mladine so tako večplastni. Znotraj podeželske mladine sem pridobil veliko iskrenih prijateljev in še več znancev. Veseli me, da se moji nasledniki tako uspešno držijo vrednot in ciljev ZSPM.