TERA
Usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi, ki živijo in delajo na podeželju
Usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi, ki živijo in delajo na podeželju
Prihajaš s podeželja?
Si tako ali drugače s kmetije?
Si se že kdaj vprašal, kako so dela na kmetiji porazdeljena med spoloma?
Se še nisi, pa bi se rad?
Si tako ali drugače s kmetije?
Si se že kdaj vprašal, kako so dela na kmetiji porazdeljena med spoloma?
Se še nisi, pa bi se rad?
Potem si na pravi spletni strani, saj je pred teboj opis projekta TERA, ki naslavlja usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v ruralnem okolju.
Govori o večplastni obremenjenosti žensk na podeželju, ki jo spremlja nepriznavanje njihove vloge in pomembnega doprinosa za gospodinjstvo, kmetijstvo in širšo skupnost na eni ter globoka zakoreninjenost spolnih stereotipov na podeželju na drugi strani. Skupaj botrujeta k visokemu izostanku žensk v družbeno-ekonomskem okolju podeželja.
Tako delež žensk v Sloveniji, ki so kot nosilke in družinski član udeležene pri delu na kmetijskih gospodarstvih, znaša 46 %, zgolj 9 % žensk pa je tudi lastnic ta istega kmetijskega gospodarstva.
Govori o večplastni obremenjenosti žensk na podeželju, ki jo spremlja nepriznavanje njihove vloge in pomembnega doprinosa za gospodinjstvo, kmetijstvo in širšo skupnost na eni ter globoka zakoreninjenost spolnih stereotipov na podeželju na drugi strani. Skupaj botrujeta k visokemu izostanku žensk v družbeno-ekonomskem okolju podeželja.
Tako delež žensk v Sloveniji, ki so kot nosilke in družinski član udeležene pri delu na kmetijskih gospodarstvih, znaša 46 %, zgolj 9 % žensk pa je tudi lastnic ta istega kmetijskega gospodarstva.
Delavnice za opolnomočenje posameznikov na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter za lažje doseganje enakosti spolov na podeželju.
Našo osnovo za pripravo edukativno-ozaveščevalnega programa predstavljajo rezultati anketnega vprašalnika ter vsebinski poudarki več deležniških posvetov.Kaj je edukativno-ozaveščevalni program?
Poenostavljeno to pomeni, da bomo širom celotne Slovenije izvedli 20 delavnic na 6 različnih tem oz. modulov.
Moduli bodo vsebinsko odgovorili na izzive, ki jih odpira problematika projekta TERA.
Te izzive delimo na tri ključne vsebinske sklope, in sicer:
- spolni stereotipi in spolne vloge žensk in moških na podeželju;
- usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter enakost spolov;
- izzivi in ovire pri iskanju ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem na podeželju – kako naprej?
28. novembra, 2023
Na ZSPM smo že s projektom neMOČ PODEŽELJA začeli rušiti tabuje in na veliko začeli - Preberi več
3. novembra, 2023
Na ZSPM smo že s projektom neMOČ PODEŽELJA začeli rušiti tabuje in na veliko začeli - Preberi več
3. novembra, 2023
Na ZSPM smo že s projektom neMOČ PODEŽELJA začeli rušiti tabuje in na veliko začeli - Preberi več
Delavnice bodo izpeljane na interaktiven način. Najprej bo tema predstavljena s strani strokovnjaka posamezne teme, nato bo sledilo delo po delavnicah, preko katerih bomo poskušali najti rešitve za izzive, ki jih določena tema nastavlja. Delavnice bomo izvajali mentorski pari, ki bodo sestavljeni iz predstavnika Zveze slovenske podeželske mladine in predstavnice Zveze kmetic Slovenije. Mentorji bodo šli skozi usposabljanje, kjer bodo osvojili veščine neformalnega izobraževanja. Osvojena znanja pa niso koristna samo za izvajanje delavnic, ampak pridejo prav tudi pri delu in razvoju kmetij, vzgoji otrok in v življenju nasploh.
Namen delavnic je, da preko njih dobimo povratne informacije, kje so največji izzivi, ter da oblikujemo predloge, kako le-te izzive pravilno nasloviti. Ideje oz. rešitve za izzive bodo oblikovane v predloge, ki jih bomo na koncu projekta predstavili tudi odločevalcem. Predstavljale bodo močan zagovorniški dokument, ki se ga bomo trudili uresničiti. Izkoristiti želimo priložnost, da sooblikujemo rešitve, ki so namenjene podeželju in pomembno doprinesejo h kakovosti našega življenja.
Delavnice in mentorski pari so osnova za mentorsko shemo. Kaj pa je mentorska shema? Vsak izmed mentorjev si bo na delavnici izbral (vsaj) enega udeleženca in mu skozi določeno časovno obdobje pomagal pri reševanju izzivov, ki jih projekt naslavlja.
Primer: na delavnici za pravice in dolžnosti kmeta/kmetice opazimo osebo, ki potrebuje pomoč pri pravilnem načinu zavarovanja oz. ne koristi vseh ugodnosti, ki mu pripadajo. Preko mentorske sheme mu pomagamo do koriščenja vseh možnih ugodnosti, ga usmerimo na prave institucije itd.
Namen delavnic je, da preko njih dobimo povratne informacije, kje so največji izzivi, ter da oblikujemo predloge, kako le-te izzive pravilno nasloviti. Ideje oz. rešitve za izzive bodo oblikovane v predloge, ki jih bomo na koncu projekta predstavili tudi odločevalcem. Predstavljale bodo močan zagovorniški dokument, ki se ga bomo trudili uresničiti. Izkoristiti želimo priložnost, da sooblikujemo rešitve, ki so namenjene podeželju in pomembno doprinesejo h kakovosti našega življenja.
Delavnice in mentorski pari so osnova za mentorsko shemo. Kaj pa je mentorska shema? Vsak izmed mentorjev si bo na delavnici izbral (vsaj) enega udeleženca in mu skozi določeno časovno obdobje pomagal pri reševanju izzivov, ki jih projekt naslavlja.
Primer: na delavnici za pravice in dolžnosti kmeta/kmetice opazimo osebo, ki potrebuje pomoč pri pravilnem načinu zavarovanja oz. ne koristi vseh ugodnosti, ki mu pripadajo. Preko mentorske sheme mu pomagamo do koriščenja vseh možnih ugodnosti, ga usmerimo na prave institucije itd.
Teme oz. moduli, ki se bodo obravnavali na delavnicah:
- Pravi moški in prava ženska (spolni stereotipi in delitev dela glede na spol)
- Aktiven podeželan/podeželanka izven kmetije (udeležba v aktivnostih izven kmetije, društva in druge organizacije, vpliv na duševno zdravje)
- Nasilje na podeželju
- Delo – počitek – prosti čas
- Medgeneracijsko sožitje
- Pravice in dolžnosti vsakega kmeta, socialna varnost
Kdaj? Kje? Katera tema?
O datumih in lokacijah ter temi na posamezni lokaciji vas bomo sproti obveščali preko naših družabnih omrežij ter na zavihkih spletne strani, kjer je opisana vsebina.
Pravi moški in prava ženska
Spolni stereotipi so vnaprejšnje predstave, po katerih ženskam in moškim pripisujemo lastnosti in vloge, ki jih določa in omejuje njihov spol.
Aktiven podeželan/podeželanka
Struktura podeželja se spreminja - tako socio-ekonomska kot demografska. Kmetijstvo zaradi razmer na trgu večinoma ni edini vir prihodka ...
Nasilje na podeželju
Nasilje predstavlja hudo kršitev človekovih pravic – nasilje nad ženskami je celo najbolj razširjena kršitev človekovih pravic na svetu.
Delo – počitek – prosti čas
Biti kmet ni samo poklic, je način življenja. Delavniki niso 8-urni, redki so prosti vikendi in še takrat se opravi vsaj nujna opravila v hlevu ali na poljih.
Medgeneracijsko sožitje
Mladi kmet je kmet do dopolnjenega 40. leta starosti oz. si mladi kmet še en dan preden dopolniš 41 let. V EU le 11 % ...
Pravice in dolžnosti vsakega kmeta
Socialna varnost na kmetiji je nujna, a ni samoumevno zagotovljena. V službah, kjer nismo sami svoj delodajalec, za socialna zavarovanja ...Zveza slovenske podeželske mladine kot projektni partner sodeluje v projektu Razvoj celostnega pristopa za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju, temelječega na vzpostavitvi večdeležniških regionalnih sistemov in lokalnih partnerstev (akronim: TERA), ki je bil odobren na Javnem razpisu za sofinanciranje projektov v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, kateri se financira iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma 2014 – 2021 in sredstev slovenske udeležbe. Skupna vrednost projekta znaša 499.750,00 EUR.
PROJEKTNI AKRONIM: TERA
DATUM ZAČETKA: 1.6.2022
DATUM KONCA: 30.4.2024
PROJEKTNI AKRONIM: TERA
DATUM ZAČETKA: 1.6.2022
DATUM KONCA: 30.4.2024
Opis projekta:
Projekt TERA naslavlja izzive usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja v ruralnem okolju, s poudarkom na nizki ozaveščenosti o možnostih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja med ženskami in moškimi na podeželju, izrazito slabši ekonomski neodvisnosti žensk na podeželju, fragmentacijo deležnikov v regiji pri naslavljanju izzivov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter fizične odmaknjenosti in oteženega dostopa do javnih sredstev.- Z vzpostavitvijo lokalnih sistemov in partnerstev v Posavju in Pomurju bo projekt doprinesel k vključitvi problematike na agendo regije in s tem preseganju razdrobljenosti lokalnih akterjev na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju,
- z večdeležniškim pristopom bo akterje v regiji senzibiliziral za prepoznavanje problematike in jih opolnomočil z orodji za prenos dobrih praks in razvitega prilagojenega programa ukrepov v prakso,
- s pilotno vzpostavljenimi regijskimi in lokalnimi partnerstvi v Posavju in Pomurju projekt stremi k izboljšanju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju.
Partnerji projekta:
- Razvojni center Murska Sobota (vodilni partner)
- Regionalna razvojna agencija Posavje
- Inštitut za preučevanje enakosti spolov Maribor
- Zveza slovenske podeželske mladine
- Zveza kmetic Slovenije
- ENRI: Høgskolen i Innlandet: Inland University of Applied Sciences (norveški partner)
Norveški finančni mehanizem
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku. Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.
Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR. Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:
# 1 inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
# 2 socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
# 3 okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
# 4 kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
# 5 pravosodje in notranje zadeve.
Več na spletnih povezavah
Norway Grants ORG
Norway Grants SI
Gov SI - Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijo in politiko
EEA Grants
Kontaktna oseba za vsa vprašanja glede projekta TERA:
Anja Mager, Vodja projekta TERA pri ZSPManja.mager@zspm.si, 041 584 868
»Sodelujemo skupaj za vključujočo Evropo«
Slovenian Rural Youth Association acts as a project partner in the Development of a Comprehensive Approach for Enhancing Work-Life Balance of Professional and Private Life in Rural Areas, Based on the Establishment of Multi-Stakeholder Regional Systems and Local Partnerships (acronym: TERA) project, financed by the Norway grants 2014 – 2021 and Republic of Slovenia, Government Office for Development and European Cohesion Policy (national contribution). The total budget of the project sums up to 499.750,00 EUR.
PROJECT ACRONYM: TERA
PROJECT START DATE: 1.6.2022
PROJECT END DATE: 30.4.2024
PROJECT ACRONYM: TERA
PROJECT START DATE: 1.6.2022
PROJECT END DATE: 30.4.2024
Project summary:
The project entitled TERA addresses the work-life balance in rural areas. The multifaceted burden of women, accompanied by non-recognition of their role and contribution to the household(s), agriculture and wider community on the one hand, and the deep-rooted gender stereotypes of men in rural areas on the other, contribute to the high absence of women in rural socio-economic environment. In this context, the project addresses the challenges of work-life balance in rural areas, namely: ow awareness of the possibilities for work-life balance in rural areas, markedly deteriorating economic independence of women in rural areas, fragmentation of stakeholders in the region in addressing the challenges of work-life balance, physical remoteness and thus difficult access to (public) services. Based on this, the main goal of the project is to empower men and women in rural areas to effectively address the challenges of work-life balance, with which the project establishes local systems and partnerships in Posavje and Pomurje for achieving work-life balance. The specific objectives of the project are:- to involve 100 stakeholders in two established multi-stakeholder local partnerships in Pomurje and Posavje region to foster work-life balance in rural areas;
- to include 500 people living rural areas in educational and awareness-raising program to facilitate work-life balance in rural areas;
- to include 40 mentors in an active mentoring scheme for the implementation of workshops of the educational and awareness program for men and women from rural areas.
Project partners:
- Development Centre Murska Sobota (lead partner)
- Regional Development Agency Posavje
- Gender Equality Research Institute
- Slovenian Rural Youth Association
- Women Farmers Association of Slovenia
- ENRI: Høgskolen i Innlandet: Inland University of Applied Sciences (Norwegian partner)
Norway Grants
The Norway Grants and the EEA Grants represent Norway’s contribution towards a green, competitive and inclusive Europe.Through the Norway Grants and the EEA Grants, Norway contributes to reducing social and economic disparities and to strengthening bilateral relations with beneficiary countries in Central and Southern Europe and the Baltics. Norway cooperates closely with the EU through the Agreement on the European Economic Area (EEA). Together with the other donors, Norway has provided €3.3 billion through consecutive grant schemes between 1994 and 2014.
Norway Grants are financed solely by Norway and are available in the countries that joined the EU after 2003. For the period 2014-2021, the Norway Grants amount to €1.25 billion. The priorities for this period are:
# 1 Innovation, Research, Education, Competitiveness and Decent Work
# 2 Social Inclusion, Youth Employment and Poverty Reduction
# 3 Environment, Energy, Climate Change and Low Carbon Economy
# 4 Culture, Civil Society, Good Governance and Fundamental Rights
# 5 Justice and Home Affairs
For more information on the Norway Grants, please visit the following web pages:
Norway Grants ORG
Norway Grants SI
Gov SI
EEA Grants
For more information on TERA project, please contact:
Anja Mager, Project manager TERA at ZSPManja.mager@zspm.si, 041 584 868
»Working together for an inclusive Europe«