Biti kmet ni samo poklic, je način življenja. Delavniki niso 8-urni, redki so prosti vikendi in še takrat se opravi vsaj nujna opravila v hlevu ali na poljih. Časa (pogosto tudi denarja) za dopust zmanjka, včasih ni nikogar, ki bi za nekaj dni priskočil na pomoč in omogočil kmečki družini nekaj prostih dni. Pogosto se čas za počitek enači s prostim časom, o duševnih stiskah pa nihče ne govori, saj se tako vsi spopadamo s takšnimi ali drugačnimi težavami (“zakaj bi obremenjeval druge?”).

Ob vsakodnevnem delu so kmetje izpostavljeni številnim stresnim dejavnikom, tveganjem in nevarnostim, ki jih povezujejo z mehanizacijo, delom z živalmi, kemikalijami, delom v gozdu, pa tudi delu v slabih vremenskih razmerah in ob dolgotrajni prisilni drži. Tveganje velikokrat predstavlja delo, ki ga opravimo sami, brez pomoči drugih, a kmetje tega tveganja ne prepoznajo. K nevarnostim, kot priznavajo, tudi sami prispevajo z »uporabo bližnjic«, neuporabo zaščitne opreme, improvizirano popravljenimi traktorji in stroji, večinoma, kot pravijo, zaradi časovne stiske in pomanjkanja denarja.

Otroci na kmetiji so blagoslov, po drugi strani pa pomembno vplivajo na potek življenja na kmetiji. To najbolj občutijo mlade kmetice, mame, ki poleg ostalega dela na kmetiji skrbijo za otroke. Delovni proces se za moške velikokrat ne spremeni, delo, ki je “dodeljeno” ženski, pa mora prav tako biti opravljeno ne glede na druge dejavnike, ki ga pogosto otežujejo. Mame kmalu po porodu spet poprimejo za težaška dela, kar dolgoročno vodi v fizične poškodbe in nezmožnost za delo ter duševne stiske. Otroci so pogosto prisotni pri delu, kar sicer po eni strani otrokom omogoča neskončne možnosti za učenje, po drugi strani pa povečuje tveganje za delovne nesreče.

Dopust je nekaj, o čemer nekateri le sanjajo. Razlogov, zakaj kmetje ne gredo na dopust, je več. Od pomanjkanja časa, preobremenjenosti z delom, pritiskov zaradi investicij in finančne nestabilnosti. Nekateri si dopust lahko privoščijo, a nimajo ljudi, ki bi jih za čas odsotnosti s kmetije lahko nadomestili. V Sloveniji nimamo organizirane oblike delovne pomoči na kmetijah kot jo imajo v nekaterih drugih državah.

Slabo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, preobremenjenost, pomanjkanje počitka in prostega časa pogosto privedejo do slabih odločitev in poškodb ter obolenj pri delu, ki pomembno vplivajo na dobro počutje in zdravje posameznikov in v primeru kmetov na stanje in nadaljnji obstoj njihovih kmetij.