Struktura podeželja se spreminja - tako socio-ekonomska kot demografska. Kmetijstvo zaradi razmer na trgu večinoma ni edini vir prihodka na kmetiji, saj ljudje odhajajo v službe, da si zagotovijo dostojno življenje, ki ga omogoča finančna stabilnost. Kmečke pokojnine so nizke, ljudje so (tudi čustveno) obremenjeni z nepremičnino, katere lastništvo jih omejuje pri pridobivanju socialnih pomoči, pogosto tudi ne vedo, kam se obrniti, ali pa tega niti ne želijo. Naložbe v kmetijska gospodarstva so rizične, razmere na trgu negotove in pogosto so ljudje zaradi investicij potisnjeni na rob finančnega zloma. Ujamejo se v začaran krog dela in zaslužka, ki ne omogoča prostega časa in aktivnosti zunaj kmetije.

Mreženje in povezovanje je za delovanje kmetije in širše lokalne skupnosti nujno. Skupnosti, ki imajo večje zaloge socialnega kapitala delujejo bolje kot skupnosti, v katerih je tega vira manj. Marsikaterega projekta sami ne moremo izpeljati in so včasih za izvedbo potrebne tudi regionalne in nacionalne institucije ter tudi neformalno izobraževanje - zlasti študijski krožki, ki imajo na slovenskem podeželju tradicijo. Pomembna je tudi medsosedska pomoč, ki zaradi praznjenja podeželja usiha. Z modernizacijo kmetij, posodabljanjem mehanizacije in zmanjševanjem kmečkih družin se spreminja tudi medsosedska pomoč. Krči se obseg in trajanje pomoči, izgublja se njena prostovoljnost ‒ neodplačnost, kar krepi individualistično naravo sodobnega kmetovanja in lahko poslabšuje neodvisnost ter delovne pogoje posameznih kmetov.

Do nedavnega pogosto zanemarjen vidik, povezan z zgoraj navedenimi, je zdravje – tako fizično kot duševno. Na podeželju je običajen znatno slabši dostop do zdravstvenih in drugih storitev, vključno s psihoterapevtsko podporo. Obenem je informiranost o vidikih duševnega zdravja slabša, tema pa je še vedno relativni tabu, zato si ljudje ne znajo poiskati pomoči in se ne pogovarjajo. Posledično se zatekajo k odvisnostim (alkohol, hrana, druge opojne substance), težave pa se odražajo tudi v različnih oblikah psihičnega in celo fizičnega nasilja, ki je prisotno znotraj družin, tudi s posebno medspolno in medgeneracijsko noto.