SKUPAJ na območju KGZ Ljubljana

Sedma delavnica projekta neMOČ PODEŽELJA je ponovno potekala v večernih urah. Z željo, da dosežemo čim več kmetov in kmetic, smo ponovno delavnico prestavili na večerne ure. Skupaj nam je uspelo.

V torek, 16. marca, smo se med 18.30. in 21.30 uro pogovarjali o pomenu kvalitete življenja na podeželju, natančneje na kmetiji. Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana se nas je zbralo skoraj 50.

Sodelovalo je 48 posameznikov različnih starosti, izobrazbe, izkušenj: kmetijski svetovalci, strokovnjaki iz ZRC SAZU, mladi iz lokalnih društev in naše Zveze, dijaki in študentje, mlajši in starejši kmetje. O preteklih delavnicah si lahko preberete tukaj:

• Prvi koraki na območju KGZ Murska Sobota
• Majhna dejanja na območju KGZ Ptuj
• Omilitev stigme na območju KGZ Maribor
• ZA DOBRObit KMETA na območju KGZ Kranj
• MOČ vseh generacij na območju KGZ Novo mesto
• Strli smo prve orehe in izvedli prvo delavnico neMOČ PODEŽELJA

Predsednica ZSPM, Anja Mager, imenu projektne ekipe neMOČ PODEŽELJA, ki je sestavljena iz Podeželske mladine, Javne svetovalne kmetijske službe, Društva študentov psihologije in ZRC SAZU lepo pozdravila vse navzoče. Skupaj smo se zbrali z namenom, da preženemo stigmo, da spregovorimo in predvsem, da pomagamo. Preveč smo to tematiko potiskali na stranski tir, stiske pa se povečujejo, še bolj v teh korona časih. Naša želja je, da omilimo družbeno stigmo o duševnem zdravju in da bomo skupaj oblikovali smernice za dolgoročno delovanje sistema na področju duševnega zdravja za kmete v Sloveniji.

Vse prisotne je pozdravil tudi vodja svetovalne službe, g. Tomaž Močnik, univ.dipl.in.zoot., v imenu vseh sodelavcev KGZ Ljubljana. Dotaknil se je vseh mladih, ki so prišli na srečanje, da se v marcu srečajo z društvi. Vsem je želel uspešno delo in se veselil vseh novih informacij za delo na podeželju.

Zaradi večerne ure smo se odločili, da uvodno spoznavanje izpustimo oz. ga prestavimo v skupinsko debato. Predvidevali smo, da bodo udeleženci zvečer utrujeni in nikakor nismo želeli, da nam pred ekranom kdo zaspi 🙂 . Po uvodnih besedah nam je dr. Duška Knežević Hočevar iz ZRC SAZU predstavila osnovne informacije o duševnem zdravju.

O čem govorimo, če govorimo o duševnem zdravju?

V vsakdanjem pogovoru uporabljamo različne strokovne besede: suha dekleta so anoreksična; ljubitelji čokolade so zasvojeni s čokolado.

Duševno zdravje je PROCES in ni stanje dobrega in slabega počutja. Ima različne stopnje, poznamo pa tako pozitivnega kot negativnega.

Po podrobnejši predstavitvi kaj duševno zdravje je, smo pogledali še različne statistične podatke. Ugotovili smo, da veliko ljudi ne išče pomoči, da so duševne motnje v porastu, da je prisotno ogromno (samo)stigme.

In kaj moramo storiti v bodoče? Najprej se je potrebno začeti pogovarjati o duševnem zdravju, izboljšati znanje in okrepiti družbeno moč. Majhne korake lahko naredi vsak – vprašaj prijatelja, znan, bližnjega kako je, kako se počuti, če se želiš pogovoriti. Potrebno je slušati, ne samo poslušati.

(Ne)Prednosti življenja na podeželju

Znova smo se razdelili po skupinah in tam nadaljevali delo. Moderatorji so skupaj z naključno določenimi udeleženci debatirali o prednostih in slabostih oz. neprednostih življenja na kmetiji.

Med prednosti smo razvrstili: sveži zrak, stik z naravo in ne v betonski džungli, pridelava hrane, delo ima terapevtsko vrednost, mir, svoboda v gibanju in delu. Med neprednosti smo razvrstili slab ugled kmeta, delo ne počaka, težje in dražje življenje, več napornega, fizičnega dela, pristni odnosi počasi izginjajo. Sosedski odnosi, tradicija, navezanost na kmetijstvo, več generacij smo uvrstili na sredo, ker je hkrati slabost in prednost.

Predstavitev ureditev duševnega zdravja v Avstriji

Življenje v večgeneracijski hiši je hkrati prednost in slabost. Velikokrat se pri iskanju dobrih praks zatečemo v tujino. Tudi na ZSPM se radi povezujemo s tujino, tako preko Evropske podeželske mladine, kot tudi preko CEJE. Ko smo pričeli z osmišljanjem tega projekta, smo raziskali in pripravili primerjavo reševanja duševnih stisk v Avstriji in Veliki Britaniji. Udeležencem sta Anja Mager in Doris Letina predstavili ključne izsledke svetovanja s področja duševnega zdravja v Avstriji.

Kmetijsko gozdarska zbornica avstrijske Koroške že več let uspešno vodi projekt “Lebensqualität Bauernhof” (prevod: kvaliteta življenja na kmetiji), kjer ponujajo pomoč, svetovanje in izobraževanja za svoje kmete. Zaposleni sta dve psihologinji, vzpostavili so klicni center in močno mrežo povezanih strokovnjakov – od kmetijskih svetovalcev do psihologov.

Podrobneje smo si ogledali sisteme odnosov na družinski kmetiji. Njihovo razumevanje ključno za družinsko življenje in delovni proces.

Ugotovili smo, da se na avstrijski kmetijsko gozdarski zbornici težav duševnega zdravja lotevajo celovito.

Kakšnega svetovalca potrebujemo?

Ponovno smo se vrnili v skupine, kjer smo na primeru zgodbe mladih kmetov in kmetic iskali profil osebe, ki bi lahko v stiski pomagala. Moderatorji so skupaj z udeleženci diskutirali in razglabljali. Rešili so tudi anketo, s katero želimo ugotoviti lastnosti in znanje, ki ga svetovalec na takšnem področju potrebuje.

Potica oz. popotnica

Čeprav še iz teh strtih orehov ne moremo speči potice, lahko rečemo, da smo na dobri poti. Preden smo se z udeleženci razšli, smo rešili krajšo evalvacijo na Mentimetru. Ugotovili smo, da so bili udeleženci (kot tudi njihovi izvajalci) nad delavnico nad pričakovano zadovoljni.

Pred koncem so udeleženci z nami delili še:

• “Super predstavljeno.”
• “Sistemi iz Avstrije so resnično nazorni, vendar mi imamo še bolj kompleksne probleme.”
• “Drugič pride še sin.”
• “Pri svojem delu s kmeti bi večkrat potrebovala in želela sodelovanje psihologov.”
• “V prenos kmetije bi morali vpeljati tudi pravnike in njihovo pomoč.”

Še zadnjič imate možnost sodelovati na naših delavnicah:

25. marec 2021 Območje KGZ Nova Gorica: Prijava

Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki ste del projekta:

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije;
• ZRC SAZU;
• Društvo študentov psihologije;
• MOVIT;
• vsem moderatorjem in zapisnikarjem
• in vsem, ki nas pri tem podpirate.