Strli smo prve orehe in izvedli prvo delavnico neMOČ PODEŽELJA

Prva delavnica je potekala na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. 46 udeležencev je v torek, 2. februarja, med 9. in 13. uro, preko aplikacije Zoom sodelovalo na delavnici neMOČ PODEŽELJA.

Kmetijski svetovalci, strokovnjaki iz ZRC SAZU, mladi iz lokalnih društev in naše Zveze, dijaki in študentje, mlajši in starejši kmetje smo se zbrali in aktivno sodelovali na prvi delavnici, ki je prebila led (ali kot primerno našemu projektu – strla prve orehe). Začeli smo se pogovarjati o duševnem zdravju na podeželju, o kvaliteti življenja na podeželju na kmetiji.

Pred samim začetkom sta nas pozdravila predsednik KGZS, Roman Žveglič in direktor KGZ Celje Stanko Jamnik.

Po uvodnem spoznavanju nam je dr. Duška Knežević Hočevar iz ZRC SAZU predstavila osnovne informacije o duševnem zdravju.

O čem govorimo, če govorimo o duševnem zdravju?

V vsakdanjem pogovoru uporabljamo različne strokovne besede: suha dekleta so anoreksična; ljubitelji čokolade so zasvojeni s čokolado.

Duševno zdravje je PROCES in ni stanje dobrega in slabega počutja. Ima različne stopnje, poznamo pa tako pozitivnega kot negativnega.

Po podrobnejši predstavitvi kaj duševno zdravje je, smo pogledali še različne statistične podatke. Ugotovili smo, da veliko ljudi ne išče pomoči, da so duševne motnje v porastu, da je prisotno ogromno (samo)stigme.

In kaj moramo storiti v bodoče? Najprej se je potrebno začeti pogovarjati o duševnem zdravju, izboljšati znanje in okrepiti družbeno moč. Majhne korake lahko naredi vsak – vprašaj prijatelja, znan, bližnjega kako je, kako se počuti, če se želiš pogovoriti. Potrebno je slušati, ne samo poslušati.

(Ne)Prednosti življenja na podeželju

Sledilo je delo po skupinah, kjer so moderatorji skupaj z naključno določenimi udeleženci debatirali o prednostih in neprednostih življenja na kmetiji.

Med prednosti smo razvrstili predvsem stik z naravo, mir, odprtost ljudi, medsebojna pomoč, svoboda, lokalna hrana, itd. Med slabosti oz. mi smo jih poimenovali kar neprednosti smo razvrstili predvsem slabo internetno in infrastrukturno povezavo, oddaljenost od šol, zadolžitve zaradi investicij, primanjkljaj zdravstva in strokovne pomoči, osamljenost, itd.

Predstavitev ureditev duševnega zdravja v Avstriji

Na ZSPM smo pripravili primerjavo reševanja duševnih stisk v Avstriji in Veliki Britaniji, kar vam bomo predstavili še v posebnem članku. Udeležencem sta Anja Mager in Doris Letina predstavili ključne izsledke svetovanja s področja duševnega zdravja v Avstriji.

Kmetijsko gozdarska zbornica avstrijske Koroške že več let uspešno vodi projekt “Lebensqualität Bauernhof” (prevod: kvaliteta življenja na kmetiji), kjer ponujajo pomoč, svetovanje in izobraževanja za svoje kmete. Zaposleni sta dve psihologinji, vzpostavili so klicni center in močno mrežo povezanih strokovnjakov – od kmetijskih svetovalcev do psihologov.

Podrobneje smo si ogledali sisteme odnosov na družinski kmetiji. Njihovo razumevanje ključno za družinsko življenje in delovni proces.

Ugotovili smo, da se na avstrijski kmetijsko gozdarski zbornici težav duševnega zdravja lotevajo celovito.

Kakšnega svetovalca potrebujemo?

Delo smo nadaljevali v skupinah, kjer smo na primeru zgodbe iskali profil osebe, ki bi lahko nekomu na podeželju v stiski pomagala. Moderatorji so skupaj z udeleženci diskutirali in razglabljali. Rešili so tudi anketo, s katero želimo ugotoviti lastnosti in znanje, ki ga svetovalec na takšnem področju potrebuje.

Potica oz. popotnica

Čeprav še iz prvih strtih orehov ne moremo speči potice, lahko rečemo, da smo na dobri poti. Preden smo se z udeleženci iz Celjskega območja razšli, smo rešili krajšo evalvacijo na Mentimetru. Ugotovili smo, da so bili udeleženci (kot tudi njihovi izvajalci) nad delavnico nad pričakovano zadovoljni.

V kolikor ste delavnico zamudili vas vabimo, da se nam priključite na katerem koli naslednjem srečanju:

Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki ste del projekta: