Skozi oči mladega kmeta
21 februarja, 2021
Samo JA pomeni JA – tudi na podeželju
23 februarja, 2021
ZA DOBRObit KMETA na območju KGZ Kranj
V četrtek, 18. februarja 2021, je potekala že tretja od skupno osmih delavnic projekta neMOČ PODEŽELJA. Tokrat smo pomen kvalitete življenja osmišljali na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.
Sodelovalo je 37 posameznikov različnih profilov: kmetijski svetovalci, strokovnjaki iz ZRC SAZU, mladi iz lokalnih društev in naše Zveze, dijaki in študentje, mlajši in starejši kmetje smo se zbrali in aktivno sodelovali. Prvo smo izvedli na območju KGZ Celje, izsledke lahko preberete TUKAJ. Druga delavnica je bila na območju KGZ Novo mesto, več si lahko preberete TUKAJ.
Na začetku nas je pozdravil vodja oddelka za kmetijsko svetovanje, Tomaž Cör, univ.dipl.inž.zoot., ki je z nami delil zanimivo anekdoto. Strokovnjaki in kmetje se pri svojem delu nenehno trudijo, da poskrbijo za zdravje (svojih) živali. Na različne načine skrbijo za dobrobit živali, da niso pod stresom. Živalim je onemogočena enostavna komunikacija, ljudje pa možnost jezikovne komunikacije tj. pogovora imamo, pa je ne vemo vedno izkoristiti. Ko imamo težave, ne samo fizične, se ne obrnemo na osebe, ki bi nam lahko pomagale. G. Cör je izrazil veselje, da smo se projekta lotili.
Podobno kot do sedaj smo se srečanja lotili s spoznavanjem vseh udeležencev. Po uvodnem spoznavanju nam je dr. Duška Knežević Hočevar iz ZRC SAZU predstavila osnovne informacije o duševnem zdravju.
O čem govorimo, če govorimo o duševnem zdravju?
V vsakdanjem pogovoru uporabljamo različne strokovne besede: suha dekleta so anoreksična; ljubitelji čokolade so zasvojeni s čokolado.
Duševno zdravje je PROCES in ni stanje dobrega in slabega počutja. Ima različne stopnje, poznamo pa tako pozitivnega kot negativnega.
Po podrobnejši predstavitvi kaj duševno zdravje je, smo pogledali še različne statistične podatke. Ugotovili smo, da veliko ljudi ne išče pomoči, da so duševne motnje v porastu, da je prisotno ogromno (samo)stigme.
In kaj moramo storiti v bodoče? Najprej se je potrebno začeti pogovarjati o duševnem zdravju, izboljšati znanje in okrepiti družbeno moč. Majhne korake lahko naredi vsak – vprašaj prijatelja, znan, bližnjega kako je, kako se počuti, če se želiš pogovoriti. Potrebno je slušati, ne samo poslušati.
(Ne)Prednosti življenja na podeželju
Sledilo je delo po skupinah, kjer so moderatorji skupaj z naključno določenimi udeleženci debatirali o prednostih in neprednostih življenja na kmetiji.
Med prednosti smo razvrstili: stik z naravo, odprtost ljudi, otroci imajo več delovnih navad in veščin, sam svoj gospodar, možnost samooskrbe. Med slabosti oz. mi smo jih poimenovali kar neprednosti smo razvrstili predvsem oddaljenost od mest, da ni osemurnega delavnika, so večje logistične in stroškovne težave, slabša infrastruktura.
Predstavitev ureditev duševnega zdravja v Avstriji
Na ZSPM smo pripravili primerjavo reševanja duševnih stisk v Avstriji in Veliki Britaniji, kar vam bomo predstavili še v posebnem članku. Udeležencem sta Anja Mager in Doris Letina predstavili ključne izsledke svetovanja s področja duševnega zdravja v Avstriji.
Kmetijsko gozdarska zbornica avstrijske Koroške že več let uspešno vodi projekt “Lebensqualität Bauernhof” (prevod: kvaliteta življenja na kmetiji), kjer ponujajo pomoč, svetovanje in izobraževanja za svoje kmete. Zaposleni sta dve psihologinji, vzpostavili so klicni center in močno mrežo povezanih strokovnjakov – od kmetijskih svetovalcev do psihologov.
Podrobneje smo si ogledali sisteme odnosov na družinski kmetiji. Njihovo razumevanje ključno za družinsko življenje in delovni proces.
Ugotovili smo, da se na avstrijski kmetijsko gozdarski zbornici težav duševnega zdravja lotevajo celovito.
Kakšnega svetovalca potrebujemo?
Delo smo nadaljevali v skupinah, kjer smo na primeru zgodbe iskali profil osebe, ki bi lahko nekomu na podeželju v stiski pomagala. Moderatorji so skupaj z udeleženci diskutirali in razglabljali. Rešili so tudi anketo, s katero želimo ugotoviti lastnosti in znanje, ki ga svetovalec na takšnem področju potrebuje.
Potica oz. popotnica
Udeleženci so o izvedeni delavnici povedali še:
Čeprav še iz teh strtih orehov ne moremo speči potice, lahko rečemo, da smo na dobri poti. Preden smo se z udeleženci razšli, smo rešili krajšo evalvacijo na Mentimetru. Ugotovili smo, da so bili udeleženci (kot tudi njihovi izvajalci) nad delavnico nad pričakovano zadovoljni.
- “Super, da odpirate to temo, smo imeli stisko doma v družini in sem jo sama reševala 10. let.”
- “Tak strokovnjak bo zelo pripomogle k delovanju naših kmetij – od besed do dejanj.”
23. februar 2021 Območje KGZ Maribor: Prijava
2. marec 2021 Območje KGZ Ptuj: Prijava
9. marec 2021 Območje KGZ Murska Sobota: Prijava
16. marec 2021 Območje KGZ Ljubljana: Prijava
25. marec 2021 Območje KGZ Nova Gorica: Prijava
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki ste del projekta:
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije;
- ZRC SAZU;
- Društvo študentov psihologije;
- MOVIT;
- vsem moderatorjem in zapisnikarjem
- in vsem, ki nas pri tem podpirate.
