Omilitev stigme na območju KGZ Maribor

Četrta delavnica neMOČ PODEŽELJA je potekala v torek, 23. februarja 2021. O pomenu kvalitete življenja na podeželju, natančneje na kmetiji, smo se pogovarjali na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Sodelovalo je 35 posameznikov različnih starosti, izobrazbe, izkušenj: kmetijski svetovalci, strokovnjaki iz ZRC SAZU, mladi iz lokalnih društev in naše Zveze, dijaki in študentje, mlajši in starejši kmetje. O preteklih delavnicah si lahko preberete tukaj:

• ZA DOBRObit KMETA na območju KGZ Kranj
• MOČ vseh generacij na območju KGZ Novo mesto
• Strli smo prve orehe in izvedli prvo delavnico neMOČ PODEŽELJA

Čez celotno delavnico nas je spremljala direktorica Zavoda, ga. Irena Kropf, mag. varne prehrane. Na začetku nas je pozdravila in se zahvalila KGZS in ZSPM za izvedbo in podporo delavnice. Poudarila je pomembnost duševnega zdravja, še posebej v tem koronskem času. S pomočjo takšnih predavanj bomo povečali zavedanje pomembnosti duševnega zdravja, z novimi znanji bomo izboljšali naše razumevanje, kar je pomembno za posameznikov vsak dan in samo delo terenskih svetovalcev.

Predsednica ZSPM, Anja Mager, se je zahvalila za vse besede in pripravljenost vodstva za sodelovanje. Poudarila je, da je namen današnjega srečanja prav to – pridobivanje novega znanja, kar bo poglobilo posameznikovo in širše družbeno razumevanje pomen duševnega zdravja ter znižali stigmo.

Podobno kot do sedaj smo se srečanja lotili s spoznavanjem vseh udeležencev. Po uvodnem spoznavanju nam je dr. Duška Knežević Hočevar iz ZRC SAZU predstavila osnovne informacije o duševnem zdravju.

O čem govorimo, če govorimo o duševnem zdravju?

V vsakdanjem pogovoru uporabljamo različne strokovne besede: suha dekleta so anoreksična; ljubitelji čokolade so zasvojeni s čokolado.

Duševno zdravje je PROCES in ni stanje dobrega in slabega počutja. Ima različne stopnje, poznamo pa tako pozitivnega kot negativnega.

Po podrobnejši predstavitvi kaj duševno zdravje je, smo pogledali še različne statistične podatke. Ugotovili smo, da veliko ljudi ne išče pomoči, da so duševne motnje v porastu, da je prisotno ogromno (samo)stigme.

In kaj moramo storiti v bodoče? Najprej se je potrebno začeti pogovarjati o duševnem zdravju, izboljšati znanje in okrepiti družbeno moč. Majhne korake lahko naredi vsak – vprašaj prijatelja, znan, bližnjega kako je, kako se počuti, če se želiš pogovoriti. Potrebno je slušati, ne samo poslušati.

Ga. Duška nam je z nami delila tudi zanimivo anekdoto iz terena, da ljudje brez problema priznajo, da imajo fizične težave (npr. sladkorno bolezen), o duševnem zdravju pa se ne želijo pogovarjati.

(Ne)Prednosti življenja na podeželju

Znova smo se razdelili po skupinah in tam nadaljevali delo. Moderatorji so skupaj z naključno določenimi udeleženci debatirali o prednostih in slabostih oz. neprednostih življenja na kmetiji.

Med prednosti smo razvrstili: stik z naravo, mir, možnost pridelave in predelave lokalne hrane, možnost, da si sam organiziraš delo in več kvalitetnega časa za družino. Med neprednosti smo razvrstili predvsem odvisnost od drugih generacij, oddaljenost in dostopnost do mest, nenehna prenatrpanost z delom, odvisnost od časa, da ni osemurnega delavnika, slaba internetna povezava.

Predstavitev ureditev duševnega zdravja v Avstriji

Velikokrat se zatečemo k iskanju dobrih praks v tujino. Tudi na ZSPM se radi povezujemo s tujino, tako preko Evropske podeželske mladine, kot tudi preko CEJE. Ko smo pričeli z osmišljanjem tega projekta, smo raziskali in pripravili primerjavo reševanja duševnih stisk v Avstriji in Veliki Britaniji. Udeležencem sta Anja Mager in Doris Letina predstavili ključne izsledke svetovanja s področja duševnega zdravja v Avstriji.

Kmetijsko gozdarska zbornica avstrijske Koroške že več let uspešno vodi projekt “Lebensqualität Bauernhof” (prevod: kvaliteta življenja na kmetiji), kjer ponujajo pomoč, svetovanje in izobraževanja za svoje kmete. Zaposleni sta dve psihologinji, vzpostavili so klicni center in močno mrežo povezanih strokovnjakov – od kmetijskih svetovalcev do psihologov.

Podrobneje smo si ogledali sisteme odnosov na družinski kmetiji. Njihovo razumevanje ključno za družinsko življenje in delovni proces.

Ugotovili smo, da se na avstrijski kmetijsko gozdarski zbornici težav duševnega zdravja lotevajo celovito.

Kakšnega svetovalca potrebujemo?

Ponovno smo se vrnili v skupine, kjer smo na primeru zgodbe mladih kmetov in kmetic iskali profil osebe, ki bi lahko v stiski pomagala. Moderatorji so skupaj z udeleženci diskutirali in razglabljali. Rešili so tudi anketo, s katero želimo ugotoviti lastnosti in znanje, ki ga svetovalec na takšnem področju potrebuje.

Potica oz. popotnica

Čeprav še iz teh strtih orehov ne moremo speči potice, lahko rečemo, da smo na dobri poti. Preden smo se z udeleženci razšli, smo rešili krajšo evalvacijo na Mentimetru. Ugotovili smo, da so bili udeleženci (kot tudi njihovi izvajalci) nad delavnico nad pričakovano zadovoljni.

Pred koncem so udeleženci z nami delili še:

• “Pri težkih duševnih problemih si ne upam drzniti, da bi pomagala in bi pomoči potrebno osebo napotila k strokovnjaku.”
• “Sem dober poslušalec, vendar predober, saj si slišano preveč nesem k srcu in razmišljam o tem tudi izven delovnega časa, več mesecev. Nujno potrebujemo osebo, ki bo prevzela to breme.”
• “Čim prej pridite do cilja, da pomagate našim kmetom in našim svetovalcem.”

Še 4x imate možnost sodelovati na naših delavnicah:

2. marec 2021 Območje KGZ Ptuj: Prijava

9. marec 2021 Območje KGZ Murska Sobota: Prijava

16. marec 2021 Območje KGZ Ljubljana: Prijava

25. marec 2021 Območje KGZ Nova Gorica: Prijava

Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki ste del projekta:

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije;
• ZRC SAZU;
• Društvo študentov psihologije;
• MOVIT;
• vsem moderatorjem in zapisnikarjem
• in vsem, ki nas pri tem podpirate.