Prvi koraki na območju KGZ Murska Sobota
Z željo, da dosežemo čim več kmetov in kmetic, smo tokratno delavnico prestavili na večerne ure. In tako se nas je zbralo skoraj 50.
Šesta delavnica neMOČ PODEŽELJA je potekala na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. V torek, 9. marca, smo se med 19. in 22. uro pogovarjali o pomenu kvalitete življenja na podeželju, natančneje na kmetiji.
Sodelovalo je 48 posameznikov različnih starosti, izobrazbe, izkušenj: kmetijski svetovalci, strokovnjaki iz ZRC SAZU, mladi iz lokalnih društev in naše Zveze, dijaki in študentje, mlajši in starejši kmetje. O preteklih delavnicah si lahko preberete tukaj:
- Majhna dejanja na območju KGZ Ptuj
- Omilitev stigme na območju KGZ Maribor
- ZA DOBRObit KMETA na območju KGZ Kranj
- MOČ vseh generacij na območju KGZ Novo mesto
- Strli smo prve orehe in izvedli prvo delavnico neMOČ PODEŽELJA
Predsednica ZSPM, Anja Mager, imenu projektne ekipe neMOČ PODEŽELJA, ki je sestavljena iz Podeželske mladine, Javne svetovalne kmetijske službe, Društva študentov psihologije in ZRC SAZU lepo pozdravila vse navzoče. Ne moremo spremeniti preteklosti, ne moremo točno načrtovati prihodnosti, osredotočimo pa se lahko na sedanji trenutek v katerem smo skupaj. Tukaj in zdaj. In ravno to je bil namen delavnice, da preženemo stigmo, spregovorimo in pomagamo.
Vse prisotne je pozdravil dr. Stanko Kapun, univ. dipl. inž. kmet., specialist za travništvo in pridelovanje krme, vodja oddelka. Veseli se je velikega števila udeležencev, kar dokazuje pravilno odločitev za izvedbo v poznih urah.
Zaradi večerne ure smo se odločili, da uvodno spoznavanje izpustimo zo. ga prestavimo v skupinsko debato. Predvidevali smo, da bodo udeleženci zvečer utrujeni in nikakor nismo želeli, da nam pred ekranom kdo zaspi 🙂 . Po uvodnih besedah nam je dr. Duška Knežević Hočevar iz ZRC SAZU predstavila osnovne informacije o duševnem zdravju.
O čem govorimo, če govorimo o duševnem zdravju?
V vsakdanjem pogovoru uporabljamo različne strokovne besede: suha dekleta so anoreksična; ljubitelji čokolade so zasvojeni s čokolado.
Duševno zdravje je PROCES in ni stanje dobrega in slabega počutja. Ima različne stopnje, poznamo pa tako pozitivnega kot negativnega.
Po podrobnejši predstavitvi kaj duševno zdravje je, smo pogledali še različne statistične podatke. Ugotovili smo, da veliko ljudi ne išče pomoči, da so duševne motnje v porastu, da je prisotno ogromno (samo)stigme.
In kaj moramo storiti v bodoče? Najprej se je potrebno začeti pogovarjati o duševnem zdravju, izboljšati znanje in okrepiti družbeno moč. Majhne korake lahko naredi vsak – vprašaj prijatelja, znan, bližnjega kako je, kako se počuti, če se želiš pogovoriti. Potrebno je slušati, ne samo poslušati.
(Ne)Prednosti življenja na podeželju
Znova smo se razdelili po skupinah in tam nadaljevali delo. Moderatorji so skupaj z naključno določenimi udeleženci debatirali o prednostih in slabostih oz. neprednostih življenja na kmetiji.
Med prednosti smo razvrstili: sam svoj krojilec časa, ustvarjanje dodane vrednosti, sam si pridelaš hrano, stik z živalmi, mir. Med neprednosti smo razvrstili nesodelovanje med kmeti, priseljenci na podeželju, ki ne razumejo njegovega življenja, stroški vzdrževanja cest in vodovodov, slabo omrežje, ni delovnega časa.
Predstavitev ureditev duševnega zdravja v Avstriji
Velikokrat se zatečemo k iskanju dobrih praks v tujino. Tudi na ZSPM se radi povezujemo s tujino, tako preko Evropske podeželske mladine, kot tudi preko CEJE. Ko smo pričeli z osmišljanjem tega projekta, smo raziskali in pripravili primerjavo reševanja duševnih stisk v Avstriji in Veliki Britaniji. Udeležencem sta Anja Mager in Doris Letina predstavili ključne izsledke svetovanja s področja duševnega zdravja v Avstriji.
Kmetijsko gozdarska zbornica avstrijske Koroške že več let uspešno vodi projekt “Lebensqualität Bauernhof” (prevod: kvaliteta življenja na kmetiji), kjer ponujajo pomoč, svetovanje in izobraževanja za svoje kmete. Zaposleni sta dve psihologinji, vzpostavili so klicni center in močno mrežo povezanih strokovnjakov – od kmetijskih svetovalcev do psihologov.
Podrobneje smo si ogledali sisteme odnosov na družinski kmetiji. Njihovo razumevanje ključno za družinsko življenje in delovni proces.
Ugotovili smo, da se na avstrijski kmetijsko gozdarski zbornici težav duševnega zdravja lotevajo celovito.
Kakšnega svetovalca potrebujemo?
Ponovno smo se vrnili v skupine, kjer smo na primeru zgodbe mladih kmetov in kmetic iskali profil osebe, ki bi lahko v stiski pomagala. Moderatorji so skupaj z udeleženci diskutirali in razglabljali. Rešili so tudi anketo, s katero želimo ugotoviti lastnosti in znanje, ki ga svetovalec na takšnem področju potrebuje.
Potica oz. popotnica
Čeprav še iz teh strtih orehov ne moremo speči potice, lahko rečemo, da smo na dobri poti. Preden smo se z udeleženci razšli, smo rešili krajšo evalvacijo na Mentimetru. Ugotovili smo, da so bili udeleženci (kot tudi njihovi izvajalci) nad delavnico nad pričakovano zadovoljni.
Pred koncem so udeleženci z nami delili še:
- “Zgledi iz tujine navdušujejo in spodbujajo.”
- “Treba je biti pogumen, da se takšne tematike lotite v času epidemije.”
- “Psihološke pomoči se še vedno veliko ljudi otepa, ker te označijo za norca in ponujene roke ne želijo videti. Začetek je dober.”
- “Če želimo dobro podeželju, je potrebno iskanemu profilu združiti kmetijsko znanje in psihološko pomoč. Kmetijski svetovalec mora namreč imeti veliko znanj in trenutno nimamo kapacitet niti zmožnosti po teh novih znanjih.
- “Tudi na tem področju je pomembno povezovanje s strokovnjaki. Super bi bilo, če bi vključili podobna predavanja v obvezne delavnice za kmete.”
- “Čaka vas še veliko dela.”
Še 2x imate možnost sodelovati na naših delavnicah:
16. marec 2021 Območje KGZ Ljubljana: Prijava
25. marec 2021 Območje KGZ Nova Gorica: Prijava
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki ste del projekta:
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije;
- ZRC SAZU;
- Društvo študentov psihologije;
- MOVIT;
- vsem moderatorjem in zapisnikarjem
- in vsem, ki nas pri tem podpirate.
