Zadnja, osma delavnica neMOČ PODEŽELJA je potekala na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. V četrtek, 25. marca, na materinski dan, se je 35 posameznikov različnih starosti, izobrazbe in izkušenj, med 18.30 in 21.30, pogovarjalo o pomenu kvalitete življenja na podeželju, natančneje na kmetiji. Naključje?

O preteklih delavnicah si lahko preberete tukaj:
SKUPAJ na območju KGZ Ljubljana
Majhna dejanja na območju KGZ Ptuj
Omilitev stigme na območju KGZ Maribor
ZA DOBRObit KMETA na območju KGZ Kranj
MOČ vseh generacij na območju KGZ Novo mesto
Strli smo prve orehe in izvedli prvo delavnico neMOČ PODEŽELJA 

---

Predsednica ZSPM, Anja Mager, imenu projektne ekipe neMOČ PODEŽELJA, ki je sestavljena iz Podeželske mladine, Javne svetovalne kmetijske službe, Društva študentov psihologije in ZRC SAZU lepo pozdravila vse navzoče. Osmislila je pomembnost projekta in vsem mamam voščila vse dobro ob njihovem prazniku. Ni naključje, da smo se zbrali tudi na materinski dan, saj so velikokrat kmetice tudi žene, mame, gospodinje, ki na podeželju prevzamejo ogromno bremena.

Vse prisotne je pozdravil predstavnik KGZ Nova Gorica, g. Jože Vončina in zaželel čim bolj uspešno delavnica, da bomo dobili čim več dobrih idej in rešitev. Pridružil se je čestitki vsem mamam. S sodelovanjem, pozitivizmom, občutkom pripadnosti, zaupanjem lahko dosežemo marsikaj. Dodal še je, da si je potrebno zadati toliko in takšnega dela, ki ga bomo z veseljem opravljali.

Zaradi večerne ure smo se odločili, da uvodno spoznavanje izpustimo oz.. ga prestavimo v skupinsko debato. Predvidevali smo, da bodo udeleženci zvečer utrujeni in nikakor nismo želeli, da nam pred ekranom kdo zaspi 🙂 . Po uvodnih besedah nam je dr. Duška Knežević Hočevar iz ZRC SAZU predstavila osnovne informacije o duševnem zdravju.

O čem govorimo, če govorimo o duševnem zdravju?

V vsakdanjem pogovoru uporabljamo različne strokovne besede: suha dekleta so anoreksična; ljubitelji čokolade so zasvojeni s čokolado.

Duševno zdravje je PROCES in ni stanje dobrega in slabega počutja. Ima različne stopnje, poznamo pa tako pozitivnega kot negativnega. Po podrobnejši predstavitvi kaj duševno zdravje je, smo pogledali še različne statistične podatke. Ugotovili smo, da veliko ljudi ne išče pomoči, da so duševne motnje v porastu, da je prisotno ogromno (samo)stigme.

In kaj moramo storiti v bodoče? Najprej se je potrebno začeti pogovarjati o duševnem zdravju, izboljšati znanje in okrepiti družbeno moč. Majhne korake lahko naredi vsak – vprašaj prijatelja, znan, bližnjega kako je, kako se počuti, če se želiš pogovoriti. Potrebno je slušati, ne samo poslušati.

(Ne)Prednosti življenja na podeželju

Po skupinah so moderatorji skupaj z naključno določenimi udeleženci debatirali o prednostih in slabostih oz. neprednostih življenja na kmetiji.

Med prednosti smo razvrstili: podeželsko skupnost, da si sam svoj šef, bogate izkušnje, boljši zrak, svoboda.

Med neprednosti smo razvrstili odmaknjenost od socialnega in kulturnega življenja, slaba infrastruktura, nižji standard, ni 8-urnega delavnika, slabša socialna varnost starostnikov.

Predstavitev ureditev duševnega zdravja v Avstriji

Velikokrat se zatečemo k iskanju dobrih praks v tujino. Tudi na ZSPM se radi povezujemo s tujino, tako preko Evropske podeželske mladine, kot tudi preko CEJE. Ko smo pričeli z osmišljanjem tega projekta, smo raziskali in pripravili primerjavo reševanja duševnih stisk v Avstriji in Veliki Britaniji. Udeležencem sta Anja Mager in Doris Letina predstavili ključne izsledke svetovanja s področja duševnega zdravja v Avstriji.

Ugotovili smo, da se na avstrijski kmetijsko gozdarski zbornici težav duševnega zdravja lotevajo celovito.

Kakšnega svetovalca potrebujemo?

Ponovno smo se vrnili v skupine, kjer smo na primeru zgodbe mladih kmetov in kmetic iskali profil osebe, ki bi lahko v stiski pomagala. Moderatorji so skupaj z udeleženci diskutirali in razglabljali. Rešili so tudi anketo, s katero želimo ugotoviti lastnosti in znanje, ki ga svetovalec na takšnem področju potrebuje.

Potica oz. popotnica

Čeprav še iz teh strtih orehov ne moremo speči potice, lahko rečemo, da smo na dobri poti. Preden smo se z udeleženci razšli, smo rešili krajšo evalvacijo na Mentimetru. Ugotovili smo, da so bili udeleženci (kot tudi njihovi izvajalci) nad delavnico nad pričakovano zadovoljni.

Tako smo prijadrali do konca vseh osmih delavnic in ugotovili, da je to šele začetek. Preden smo se poslovili, so udeleženci povedali še:

• “Vsaka kmetija piše svojo zgodbo.”
• “Potrebno je ozavestiti in informirati še več ljudi.”
• “Potrebnih je še več podobnih delavnic.”
• “Ostanimo pozitivni in motivirani. Pogovor rešuje.”
• “Kot svetovalec vidim ogromno podobnih zgodb, tudi doma smo imeli podobne težave, pa še vsake toliko prihajajo novi problemi. Velik pomen ima zavedanje, da imaš težave.”
• “Če svoj problem deliš z drugim ti je lažje, če je zraven še strokovnjak še toliko bolj. In če boste s tem projektom rešili eno ali dve kmetiji se bodo vsi stroški povrnili.”

Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki ste del projekta:

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije;
• ZRC SAZU;
• Društvo študentov psihologije;
• MOVIT;
• vsem moderatorjem in zapisnikarjem
• in vsem, ki nas pri tem podpirate.