Erasmus+ projekt Na deželo po delo smo oblikovali zato, da mladim približamo danes že ogrožene podeželske poklice ter poudarimo njihov potencial v sodobnem, digitalnem in trajnostnem okviru. S projektom smo pokazali, da kmet, pastir, vinogradnik ali naravovarstveni nadzornik niso poklici preteklosti, temveč ključne poklicne poti za prihodnost, ki združujejo nenehne inovacije, trajnost in nove življenjske priložnosti na podeželju.
V tem okviru je od 27. avgusta do 2. septembra, 19-letni Giulio Bonato iz Trevisa sodeloval pri izmenjavi na kmetiji na jugovzhodu Slovenije. Njegovo izkušnjo smo zapisali v obliki intervjuja.
Giulio, se lahko predstaviš? Prosim, zaupaj nam, zakaj si se odločil za sodelovanje v projektu?
Sem Giulio Bonato, star sem 19 let in živim v mestu Carboneri v pokrajini Treviso. Trenutno obiskujem srednjo šolo IT Fermi-Giorgi, smer biotehnologija, in se pripravljam na zaključek svojega srednješolskega obdobja. Po naravi sem radoveden, rad se preizkušam in nabiram nove izkušnje, še posebej, če mi omogočajo osebnostno rast in vpogled v drugačne svetove od poznanega.
Za sodelovanje v tem projektu Erasmus+ sem se odločil, ker ga vidim kot edinstveno priložnost za učenje. Nisem neposredno povezan s kmetijstvom, a moji stari starši in nekateri sorodniki so večino svojega življenja delali v tem sektorju, njihovi pripovedi o tem načinu življenja pa so me vedno navduševale.
Za to priložnost sem izvedel preko sporočila, ki mi ga je poslala mama: prejel ga je prijatelj in ji ga priporočil, ker je menil, da bi bilo primerno zame. Takoj se mi je zdelo kot popolna priložnost in jo želel preizkusiti.
Kaj te je pri izkušnji na kmetiji najbolj navdušilo?
Najbolj me je pritegnila možnost neposrednega stika s pristnim kmečkim okoljem, zelo drugačnim od tistega, na katerega sem bil vajen. Najbolj privlačno je bilo od blizu videti vsakodnevno upravljanje kmetije, ritem dejavnosti in trud, potreben za ohranjanje kmetijskega podjetja. Celotno izkušnjo bi opisal kot poučno in vznemirljivo: ni šlo za preprosto potovanje, ampak za pravo potopitev v drugačen način življenja in dela.
Med bivanjem sem sodeloval pri dejavnostih, povezanih tako z obdelavo kot tudi s skrbjo za živali. Poleg tega sem pomagal tudi pri strežbi obrokov gostom, kar mi je omogočilo stik z ljudmi iz drugih držav. Zelo mi je bilo všeč tudi to, da sem imel veliko priložnosti za pogovor v angleščini, kar mi je pomagalo izboljšati samozavest pri komunikaciji. Seveda težav ni manjkalo: nekatere naloge so zahtevale praktične spretnosti, ki jih še nikoli nisem poskusil, pa tudi jezikovna ovira je bila ob uporabi posebnih orodij nekoliko občutna. Te situacije sem rešil s prilagodljivostjo in s tem, da sem prosil za pomoč, ko je bilo potrebno. Včasih sem imel občutek, da bi bilo koristno imeti nekaj več osnovnega znanja, vendar to ni bila nepremostljiva ovira – ravno nasprotno, naredilo je učenje še bolj zanimivo.
Kaj si se naučil s to izmenjavo?
Ta izkušnja me je naučila veliko: o kmečkem delu, ki zahteva predanost in vztrajnost, saj je življenje v celoti posvečeno temu. Naučil sem se tudi veliko o sebi, o svoji sposobnosti prilagajanja, dela v novem okolju in vzpostavljanja odnosov z ljudmi iz druge kulture, ki pa je v določenem smislu podobna moji.
Morda tudi zato, ker sta Benečija in Slovenija sosednji regiji, nisem opazil večjih razlik v kmetijskih tehnikah ali vodenju kmetije v primerjavi z Italijo. Edina razlika, ki sem jo opazil, je bila pri trgatvi: v Sloveniji poteka kasneje kot pri nas, ker klima in nadmorska višina upočasnjujeta zorenje, sorte in iskani slogi pa zahtevajo več časa na trti.
Kako si se razumel z ljudmi, ki so te gostili?
Odnosi z ljudmi, ki so me gostili, so iz dneva v dan rasli: sprva sem bil nekoliko zadržan in opazovalec, a sčasoma sem se sprostil in lažje komuniciral ter delil izkušnje. Moj splošen vtis je bil zelo pozitiven: počutil sem se sprejetega, spodbujenega in cenjenega. S sinom gospodarja, ki je star 24 let, sem hitro vzpostavil prijateljski odnos – zvečer me je vozil na veselice, v lokale ali mi razkazoval okolico.
Kakšen vpliv bo imela ta izkušnja na tvojo prihodnost?
Ta izkušnja lahko vpliva na moje prihodnje odločitve na različne načine: razmišljal sem o vrednosti ročnega dela in trajnosti ter pridobil zavedanje, da me lahko izkušnje zunaj mojega običajnega okolja zelo obogatijo. Čeprav me zanimajo področja, kot so umetna inteligenca, kibernetska varnost in podatkovna znanost, sem spoznal, da imajo lahko tehnologija in inovacije pomembno vlogo tudi v kmetijstvu.
Brez dvoma bi to izkušnjo priporočil drugim mladim: ker te preizkusi, te naredi bolj zrelega, ti odpre oči za drugačne resničnosti in ti pusti nekaj, kar ostane v tebi – veliko več kot preprosta izkušnja znotraj šolskih zidov.
Preberi še dnevnike naših drugih podeželanov, ki so se udeležili naših izmenjav: Tadej in Jernej na RYE Study Session-u, Mateja in Rene na CEJI v začetku letošnjega leta, Mladi podeželani na EYE v Strasbourgu, Saša na študijskem obisku v Gruziji, Rene in Maja v Budimpešti.
