European Youth Event (EYE) je dogodek, ki ga organizira Evropski parlament in je namenjen mladim Evropejcem. EYE se običajno odvija vsaki dve leti v sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu, Francija. Med dogodkom se mladi iz različnih držav EU srečajo, da izmenjajo ideje, razpravljajo o pomembnih vprašanjih in predstavijo svoje stališče glede prihodnosti Evrope.




EYE ponuja platformo za izmenjavo mnenj in pobud med mladimi ter jim omogoča, da se srečajo s politiki, strokovnjaki in drugimi pomembnimi odločevalci na evropski ravni. Dogodek je zasnovan tako, da spodbuja razprave, delavnice, interaktivne dejavnosti, glasbeno in kulturno izmenjavo ter druge dogodke, ki spodbujajo sodelovanje in dialog med udeleženci.
Na EYE mladi razpravljajo o številnih temah, kot so podnebne spremembe, brezposelnost mladih, izobraževanje, enakost spolov, digitalna prihodnost, migracije in še veliko več. Cilj dogodka je, da mladi lahko izrazijo svoje stališče o teh vprašanjih ter prispevajo k razpravi o prihodnosti Evrope in politikah, ki jih zadevajo.
EYE je priložnost za mlade, da se povežejo med seboj, izmenjajo izkušnje in ideje ter krepijo svoje aktivno državljanstvo v okviru Evropske unije. Poleg tega imajo udeleženci priložnost spoznati kulturno raznolikost Evrope in se udeležiti različnih kulturnih dogodkov, ki so del programa.
Na letošnji EYE 2023 (European Youth Event 2023), smo se z Podeželani odpravili, pod vodstvom Mladinskega Sveta Slovenija, kateremu predseduje tudi naša vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja – Eva Kotnik.
Mladinski svet Slovenije (MSS) je krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju. Pod svojim okriljem združuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami. MSS je nacionalni zastopnik mladih tudi na evropskem nivoju – član Evropskega mladinskega foruma je že od njegove ustanovitve leta 1996. Pod združenje MSS spada tudi ZSPM, kot ena izmed enajstih polnopravnih članic, skupaj z dvema podružnima članicama.
Podeželsko mladino smo predstavljali člani DPM Suha krajina – Urša Skube, Eva Skube in Katarina Rojc; DPM Maribor – Rene Paskolo Mlasko in Tina Lešnik; DPM Mežiška dolina – Julija Kordež; DPM Mirna Peč – Janja Bohte.


Foto: Tim Peternel
Dnevnik mladega podeželana piše Rene:
Bilo je v torek pozno zvečer, ko sem prejel sporočilo na telefonu od Vodje mednarodnega sodelovanja Julije Kordež, katera mi je pisala v zvezi prihodnje izmenjave pod okriljem Rural Youth Europe, katera bo potekala v Celovcu (mimogrede sporočam, da sta se dve mesti prosti in se nam lahko pridružiš tudi ti). In kot je to običajno beseda potegne besedo in ta je nanesla na EYE 2023. Julija se pohvali, da se bo udeležila dogodka in po parih sporočilih povabi tudi mene. Dobro ve da se z veseljem udejstvujem mednarodnih dogodkov. Z veseljem bi premislil o udeležbi, ampak ker se odprava začne čez 26h, po mojem takratnem izračunu, nisem imel časa oklevati in sem privolil. Ne rad zapravljam takšnih priložnosti v vedenju, da sem še mlad in da nas takšne izkušnje obogatijo z novim znanjem, samozavestjo, izkušnjami in ker je nadvse pomembno; NOVIMI PRIJATELJSTVI.
Naslednji dan sem se mentalno pripravljal na odpravo. Prvo sem postoril vsa opravila na kmetiji in faksu, da slučajno nebi kaj izostalo, nato pa sem spakiral stvari in se z svojim svakom odpravil v Maribor. Ta me je pobral, saj v MB ob sredah igra nogomet s prijatelji. Iz MB sem se odpravil v Tepanje z prevozi (Samo je bil zlo zgovoren in veden Možakar in pot je bila hitra), kjer sta me pričakali Julija in Tina. Ura je bil nekaj čez sedmo, ko smo se odpravili na pot proti Ljubljani. Vsi smo navdušenje prelevili v govor in beseda je tekla o vseh možnih poljubnih temah in seveda tudi izkušnji kateri smo korakali naproti. Med vožnjo smo zapustili avtocesto ob priporočilo panojev zaradi nevihte. Slednja je terjala veliko škodo vasem, katerim smo bili mimoidoči. Voda je odnašala prod in zemljo na ceste, reka je prestopala bregove, vaščani so pa z največjo mero moči reševali, kar se je rešit dalo. Z mero empatije smo pot nadaljevali in kaj kmalu prispeli v Ljubljano. Dobili smo se z Janjo, ki tam študira in se podaja z nami na pot. Pot z avtobusom se je začela on drugi uri zjutraj, nas pa je do takrat ločilo še par ur, zato smo šli večerjat in nekaj popit. V dobri družbi čakanje hitro mine in že smo se korakali z prtljago proti avtobusu.
Zdaj se začenja zapleten del pisanja. Vsak kdo se je udeležil, bilo katere ekskurzije, katero je spremljala mladost in dobra volja ve, da čas teče drugače. Vse je bolj polno in ni lukenj, katere bi polnil dolgčas. Nasprotno. Čas zapolnijo bogati in hranljivi trenutki, katere po navadi popolnoma prebavimo, čez par dni. Res je, da ni vse rožnato, ampak bi res bila škoda, da bi um preplavile negativne misli. Tako se takoj ob morebitnih zalotimo, izrazimo hvaležnost trenutku in ostanemo prisoteni, da se v nas vlije največ lepote, kateri smo priča. Osebno se mi ne ljubi niti razmišljat, saj za takšno bom imel čas doma.
Gremo dalje…
Nočni pot je spremljal pričakovan spanec. Sam osebno nisem mogel spati, ampak sem z veseljem prisluhnil zvokom, ki so me spominjale na delo v gozdu, ki ga z Ateom opravljam pozimi. Med potjo je bilo par postankov, eden tudi blizu smučarskega središča Obertaurn. Postajališče so obdajali prečudoviti vrhovi Alp, nad njimi pa je svetila luna, katera je že skoraj končala smeno za ta del sveta.

Sonce je vzšlo in mladina se je počasi prebujala, vse do poznega popoldneva, ko je avtobus oživel. Predsednica Eva je vzela mikrofon v roke in malo popestrila vožnjo. Skupaj z Tilnom je vodila kviz preko spleta, ta pa je bil oblikovan po principu malo za šalo malo zares. Množico šaljivih vprašanj so spremljala tudi bolj strokovna, s katero smo se podučili o delovanju MSS. Ob enem smo tudi izbirali ime avtobusa in naše odprave. Predloge so bili bogati z duhovito noto, z veseljem bi jih delil, ampak se bom moral zadržati.
Avtobus (kateri ostaja neimenovan) je prispel na cilj, ob hotel v Strasbourgu. Razdelili smo se v sobe, se stuširali, malo spočili in se odpravili na pohajkovanje po mestu. Pri tem smo se tudi pogovarjali z osebjem v lokalu, da smo se izobrazili o gorčici in se spoznavali z drugimi člani različnih organizacij naše oprave. Preostanke dneva je potekal v miru in prijetnem druženju. Zvečer so padale karte.

Sonce je kot po navadi vzšlo nad horizont, k sreči pa so njegovi žarki nepretrgoma sijali na nas. Pot je vodila do parlamenta. Uporabili smo javne tramvaje. Ti so bili nabito polni z mladino. Po parih prestopih smo prispeli. Pred nami se je prikazala ogromna zgradba obdana v steklovini, katera je odbijala svetlobo sonca. Zgradba ni bila edina ogromna stvar, katera nas je pričakala. Ogromna je bila tudi vrsta za vstop na sam dogodek. Naval je bil ogromen in njihov računalniški sistem ni zdržal pritiska. Padel je pod količino prijav in tako organizatorje prisilil, da so vpis opravljali ročno. Čakali smo dve uri, da smo se prijavili. Tisti bolj vestni pa so prijavo opravili že doma. Ampak nismo dovolili, da nam bi ta izpilo dobro voljo. Pri prihodu na zunanji osredni prostor, pa je sledila misija parlament. Ampak glej ga zlomka, tudi tako ogromen parlament, ni bil moč zasedati vseh motiviranih mladih, kateri so sestavili dolgo vrsto. Parlamenta ta dan žal nismo uspeli videti.

Foto: Tim Peternel
Naš čas je dragocen tako smo se odpravili podoživljat duh mesta. Malo smo kafetkali, malo smo uživali v kulinariki, ter opazovali lepoto mesta. Poskusili smo francoske dobrote kot so tatarski biftek, bordojca in polže. Predstavljali smo prave turiste in na to smo bili tudi ponosni. Zvečer smo obsedeli ob lokalu blizu hotela, kjer smo se igrali igre, se spoznavali z osebjem, globje spoznavali delo naših organizacij in iskali rešitve na vprašanja (kdo bo rešil svet, ča ga nebomo danes mi tukaj spet– MRFY) in uživali v igranju igre vohun.
Ponovno je nas je obiskalo jutro in sonce, ki je posvetilo skozi okna. Naznanilo je zadnji dan naše dogodivščine. Po zajtrku smo pospravili obleke v kovčke in jo nabrali na kup v sobi za prtljago. Po pakiranju smo si privoščili kavo in malo reflektirali našo dozdajšnje doživetje. Novih moči smo ponovno poskusili srečo pri obisku parlamenta. K naši sreči čakanja ni bilo in po temeljitem pregledu naše prtljage nas je osebje spustilo noter. Pričakali so nas energični godci, ki so v svoji izvedbi igrali moderne pesmi. Malo smo tudi zaplesali. Dober začetek. Pot je vodila do ene od predavalnic kjer so imeli delavnico fasilitatoji iz MSS-ja. Tilen in Maša sta mlade spodbudila, k razmišljanju o ureditvi šolskega sistema in možnosti izobrazbe. Sodelujoči smo podajali mnenja in jih zapisovali na papirnate table. Po koncu smo si bolje pogledali parlament, najbolj vztrajni pa so vstopili v glavno sejno sobo parlamenta.
Preostanek dneva je zaznamoval druženje na dogodku in mestu, ter se pomikal proti deveti uri, ko je bil čas za odhod. Avtobus nas je čakal pred hotelom. Vožnjo nazaj so spremljale debate in Finale Lige Prvakov na telefonih, katero nam je prekinjala slaba internetna povezava. Kmalu pa nas je pričakala utrujenost in nas poslala spat. Jutranji prihod v Ljubljano in poslovilo je bilo zadnje dejanje našega skupnega popotovanja.
V zahvalo bi rad zapisal, da me vedno znova preseneča angažiranost mladih za mladinsko delo in kovanje bolj zdrave, odprte, aktivne in demokratične družbe. Takšni ljudje, ki kljub svojim rosnim letom pokažejo tako mero znanja, iznajdljivosti, dostopnosti in pozitivne energije, bodo nekoč glavni stebri, na katerih bo stal svet. Ob tej misli z nasmehom zaspim in se zbudim v hrepenenju. Hvala.

