Na ZSPM se trudimo biti čim bolj aktivni v mednarodnem sodelovanju, tako angažiramo naše člane, da se
udeležujejo različnih projektov in študijskih sej po vsej Evropi. Tokrat sta Marija Maja Kresnik iz DPM Spodnje podravje in Rene Paskolo Mlasko iz DPM Maribor, sodelovala na Študijski seji na temo Spoštovanje in odpornost ( Respect and resiliance), ki je potekala v okviru programa Mladi za Demokracijo v sodelovanju z Evropsko Podeželsko Mladino (Rural Youth Europe) in MIJARC Europe.
Dnevnik mladega podeželana piše Rene:
V Evropskem svetu so prišli do spoznanja, da mladi v Evropi, posebej še tisti, ki živijo na podeželju nimajo enakih možnosti kot tisti mladi, ki živijo v bolj urbanih okoljih. Nezadovoljstvo nastane zoper političnih odločitev, ki ne upoštevajo oz. zanemarjajo bivanje in delo ljudi na podeželju in mladih, ki so seveda gonilna sila za pridelavo hrane in vzdrževanje okolja in narave v ruralnih regijah. Nezadovoljstvo lahko vidimo po vsej Evropi v obliki protestov s strani kmetov, kakršen je bil tudi pri nas na Kongresnem trgu v Ljubljani, 25. 4. 2023. Protesti so rezultat neznanja politikov o kmetovanju, kar spremljajo nesmotrne odločitve, kot so nove okoljske zahteve, ki bi postavile kmeta na rob njegovih zmožnosti. Dejstvo je, da je treba politike spodbuditi k poslušnosti in jim prikazati pomen demokratičnih odločitev na dolgotrajno dobrobit družbe na podeželju, kot tudi v mestih.
Mladinski sektor, ki je zastopan v Svetu Evrope je razvil strategijo od leta 2020 do 2030, po imenom Mladinska strategija 2030 (Youth strategy 2030). Zastavljena strategija strmi k izboljšanju demokracije in človekovih pravic za prebivalce evropskih držav. V obdobju med letom 2022-2025 so si zastavili 5 strateških prioritet 2022-25 Priorities of the Council of Europe youth sector, ki služijo kot smernice za nadaljnje delo Evropskega sveta. Te smernice so sledeče:
- sodelovanje mladih
- mladinsko delo
- mladinsko zdravje in dobro počutje
- enakost in nediskriminacija
- mladinski dialog in partnerstva
Ena izmed prioritet Evropskega sveta je angažiranje mladih za mladinsko delo, ki bo pomagalo pri razvoju zdrave demokratične družbe. V ta namen je bila tudi zasnovana ta študijska seja po imenom »Spoštovanje in odpornost«.
Na študijski seji smo bili prisotni predstavniki iz 17 različnih držav in sicer: Velike Britanije, Irske, Belgije, Finske, Španije, Portugalske, Latvije, Italije, Grčije, Madžarske, Armenije, Gruzije, Češke, Poljske, Avstrije, Romunije in Slovenije, večina pa nas je prihajalo iz podeželja. Skupaj smo se zbrali na seji da bi predstavili naš položaj, kot mladi podeželani v demokratičnem sistemu Evrope, ter se tako na način neformalnega izobraževanja izobrazili o načinu delovanja Evropskega sveta, ter kako lahko mi prispevamo k njegovem delovanju.
Kar z avtom do Budimpešte
Potovanje sva začela dan pred sejo 23. 4. 2023. Na pot sva odšla z avtom in Majo sem pobral v Slovenski Bistrci. Vožnja je trajala dobre tri ure, kar je bil odličen čas, da sva malo podelila najine zgodbe od zadnjega srečanja. Z Majo sva se namreč spoznala že v januarju na mednarodni izmenjavi v Belgiji, kjer sva navezala tesno vez. Med potjo sva delila tudi svoja pričakovanja, med katerimi pa je bila prisotna tudi mešanica med nervozo in navdušenjem. Veselila sva se novih ljudi, ki jih bova spoznala in vedela sva da bova pisala čudovite nove spomine. Najino pot so spremljale neskončno dolge njive zasejane z oljno ogrščico, katera je bila prava paša za oči, saj je izžarevala v globoki rumeni barvi.
Pot je hitro minila in že sva prispela v Mladinski Center (okoli 19-ih). Čakala naju je večerja, nato pa je sledilo kratko spoznavanje z ostalimi udeleženci seje. Spoznavanje je potekalo s tradicionalnimi spoznavalnimi igrami, kot so »dve resnici, ena laž« ali deljenje najljubše super moči. Po uradnem spoznavanju, je sledilo še bolj neuradno spoznavanje. Hitro smo ujeli skupno noto in prijetno druženje je trajalo dolgo v noč, katero je spremljalo tudi petje in ples.
Spoznavanje in izmenjava kulturnih dobrin
Naslednje jutro se je po zajtrku uradno začela seja. Ker nas je bilo 40 in so nekateri udeleženci prispeli ponoči smo prve jutranje ure izkoristili za temeljitejše spoznavanje. Pogovarjali smo se tudi o zadovoljstvu vodenja naših držav in pogojih ki jih imamo. To smo predstavili tako, da smo se razporedili po prostoru, v katerem je levi del zaznamoval strinjanje in desni nestrinjanje na podane trditve, kot so; popolnoma zaupam politični ureditvi v moji državi ali pa na podeželju imam iste možnosti kot tisti v mestu. Res je bilo zanimivo videti, kako so drugi gledali na položaj v svojih državah in kako so zadovoljni s svojim položajem na podeželju. Razlika v mnenjih v bila med ljudmi v istih državah. Midva z Majo sva bila v večini sklepčna. Med nami je krožil mikrofon in ob želji smo lahko podrobneje predstavili našo mnenje.
Med odmori sva s sodelujočimi podrobneje diskutirala podobnosti in razlike med državami. Med temi sva lahko slišala o suši in volkovih v Španiji in pomankanju subvencij na Irskem. Preostanek dneva smo podrobneje pregledali plan dela in dobili ostale informacije o ureditvi nekaterih dokumentov. Zvečer je sledil medkulturni večer, kjer se je vsaka država predstavila v kulturni in kulinarični noti. Predstavitve so spremljale glasbo in plese ter različne delikatesne in sladke dobrote. Z Majo sva na duhoviti način predstavila našo kulturo, naravno lepoto in športne dosežke, na katere smo iz srca ponosni. Celotno predstavitev pa je spremljala Avsenikova zimzelena Tam, kjer murke cveto. Druženje je trajalo celo noč, kar je dodatno okrepilo vezi med nami.
Kako sploh deluje Evropski svet?
Torek se je začel z zajtrkom, kateri je bil poln smeha, ki je ponazarjal spomine iz nočnega druženja. Kljub rahlemu pomankanju spanca pa smo vsi popolnoma osredotočeno šli na naslednjo delavnico, kjer smo predstavljali naše organizacije. Z Majo sva ponosno predstavila delo, dejavnosti in cilje naše zveze. Kasneje je sledila delavnica, kjer smo se pogovarjali o pravicah, ciljih, priložnostih, prostoru in pomoči, ki si jih želimo in ki jo lahko dobimo iz strani družbe, države in različnih organizacij. V manjših skupinah smo delili zgoraj naštete točke in pripravili manjšo predstavitev, ki se je dotaknila določene teme, ki se je razlikovala med skupinami. Govorili smo o financah, izobrazi ipd.
V drugem delu dneva pa je sledila ena najzabavnejših aktivnosti na seji in sicer simulacija delovanja Evropskega sveta. Evropski svet je razdeljen na dve skupini, na politične predstavnike države in mladinske predstavnike države. Vsako leto ena od skupine predseduje svetu. Simulacija je bila izmišljena. Razdeljeni smo bili v osem skupin. Štiri skupine so bili mladinski predstavniki planetov in štiri politični predstavniki planetov. Cilj stimulacije je bil tvorba Galaktične zveze, pri kateri bi reševali probleme družbe. Vsaka skupina je dobila podan problem in prizadevanje, katero bi problem rešilo. Sprva smo se sestali kot posamezna skupina in pokomentirali položaj. Nato so se posebej dobili mladinski in politični predstavniki. Ti so med sabo sestavili plan kako bodo pristopili na sejo Evropskega sveta in kako bodo predstavili svoje prizadevanje in dosegli svoje cilje.
Sama seja je imela tudi dva delegata, ki sta vodila potek seje. Med sejo je potekalo vroče pogajanje med mladinskimi in političnimi predstavniki držav, ki so z argumenti predstavljali svoj položaj in tako branili svoje interese. Pogajana so se zaključila z dvigom rok in ugodno rešitvijo za obe strani. Za potrditev je na seji potreben strinjanje čisto vseh članov seje, kar seveda lahko predstavlja težavo pri sprejemanju odločitev. S simulacijo smo na zanimiv način spoznali delovanje evropskega sveta. Zvečer je sledilo skupinsko druženje in ogled mesta.
Obisk strokovnjakinje iz Finske
V sredo nas je obiskala Mette Ranta, ki je doktorica psihologije na Univerzi v Helsinkih. Ukvarja se z odzivom mladih na prehod med šolo in službo. V predavanju je predstavila položaj mladih v tovrstnih situacijah in kakšni izzivi jih spremljajo. Nato nam je podala par nasvetov in kaj lahko storimo, da ohranimo dobro počutje v teh situacijah. Po predstavitvi je sledilo skupinsko delo v štirih skupinah med katerimi so se razdelile teme notranjih in zunanjih faktorjev nevarnosti ter notranjih in zunanjih zaščitnih faktorjev, ki se nanašajo na ohranjanje in poslabšanje duševnega zdravja.
Popoldne smo se razdelili v skupine po tri in imeli možnost deliti svoje zgodbe o morebitnih stiskah, ki smo jih doživljali sami in kaj je k temu prispevalo, ter kako smo se s tem spopadli. V skupini smo si razdelili vloge govorca, poslušalca in opazovalca, kar je vodilo v bolj organiziran pogovor. Ta pogovor je bil zelo pozitivna izkušnja pri katerem smo se med sabo še bolj tesno povezali.
Sklepna dneva mednarodne izmenjave
Četrtek smo namenili izdelovanju guidebooka, ki je končni izdelek študijske seje. Lotili smo se tako, da smo v skupinah iskali ideje o vsebinski in vizualni podobi našega izdelka. Nato smo razdelali vsebino v posamezne dele in se po skupinah lotili konkretnega dela.
V petek je bil zadnji dan seje. Začeli smo z refleksijo in vsak je predstavil, kaj je odnesel od seje. Razdelili smo si certifikate, ki so potrdilo o sodelovanju na seji. Pozneje smo pa po skupinah diskutirali o poljubnih temah, ki so se nanašale na temo seje. Po kosilu je sledilo prosto popoldne, ki smo ga izkoristili za druženje, počitek ali nakupe. Zvečer smo imel skupno večerjo v centru Budimpešte.
Študentska seja je bila poučna, saj nam je dala novo znanje za premagovanje duševnih težav v kriznih časih, ter tako način kako ohranjati pozitivno voljo za delo in bivanje. Naučili smo se, kako lahko mladi vplivamo na politične odločitve in tudi pomembnost našega prizadevanja za zdravo družbo.
Moramo se zavedati, da podoba naše družbe in države ni samo politika, ampak je odraz vsakega posameznika. Majhne odločitve in navade nas oblikujejo in zato je prav, da se zavedamo kako naše odločitve vplivajo na nas in na družbo in okolje okoli nas. Kronični problemi države, kot so javno zdravstvo, politična nezaupljivost, duševne motnje ipd. so odraz slabih odločitev posameznika, kot so nezdrave prehranske navade, premalo gibanja, kronična preobremenjenost, zavidnost ipd.
Da bi lahko prispevali dobrobiti družbe, je najprej potrebno poskrbeti na svojo dobrobit in ceniti sebe z največjo mero ljubezni. Redna telovadba, uravnotežena prehrana, empatija, reden in kvaliteten počitek, odprtost za pogovor in potrpežljivost do sočlanov družbe, nesebičnost, … so majhni koraki človeka, ki rišejo večjo sliko zdrave družbe. Mi smo tisti, ki spremljamo življenje skozi naše čute in imamo filter, ki procesira dogajanje okoli nas. Z zdravimi navadami in dobrimi odločitvami lahko programiramo filter, da nas življenje okoli nas bogati in mu daje pozitivno noto. Tako bomo lahko z našo pozitivnostjo motivirali tudi druge okoli nas.
Priporočila Reneja za tebe
Podobno izkušnjo priporočam vsem, saj tako spoznaš čudovite ljudi, pridobiš novo znanje, vidiš nove kraje, pridobiš nove kompetence kot so tuj jezik, socializiranje z drugimi narodnimi skupinami, timsko delo ipd..
Z Majo sva doživela izjemno izkušnjo. Organizatorji seje so bili izredno profesionalni in vse je potekalo točno po urniku, hkrati pa so bili sproščeni in dostopni ter razumevajoči. Sama vsebina predavanj je bila zelo bogata in poučna. Dobri učitelji so bili tudi ostali prisotni, ki so bili polni znanja in so dobro argumentirali svoje položaje in mnenje na podane teme. Evropski mladinski center v Budimpešti je bil zelo urejen. Tudi osebje je bilo izredno prijazno, saj so mi vedno, ko sem imel težavo brez zadržkov pomagali in bili odprti za pogovore tudi o poljubnih temah. Hrana je bla dobra in kuhar je bil duhovit, ampak tudi strog. V srca pa so se nama najbolj vtrla nova prijateljstva z ljudi polnih znanja, ter pozitivne energije in resnično upava, da bova koga ponovno srečala.
Zahvalila bi se rada Juliji Kordež in ostalim na Zvezi, ki skrbijo za mednarodno sodelovanje, da lahko mladi pridobivamo novo znanje in izkušnje.
