Mednarodna delavnica za voditelje podeželske mladine in mladih kmetov, ki jo na dve leti organizira Nemško zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo, je skozi leta postala prepoznana kot platforma za prenos znanja, mednarodno povezovanje in strateški razvoj podeželske mladinske politike. In ko udeleženci podeželske mladine (z vseh koncev sveta) soglasno potrjujejo, da gre za enega najboljših in kakovostno zasnovanih seminarjev, je jasno, da ta dogodek presega običajne okvire izobraževanja. Tudi slovenski predstavniki so se iz Herrschinga vedno vračali okrepljeni – tako osebno kot strokovno – z jasnejšo vizijo za delo z mladimi na podeželju. Letos je med izbranimi udeleženci bila tudi naša Mateja Golc, ki je iz prve roke doživela to izjemno izkušnjo. V nadaljevanju si preberite njeno poročilo s seminarja.

V življenju običajno ni dobro, če preveč pričakuješ, saj si potem dostikrat lahko razočaran. Za mene je bilo glede tega že prepozno. Prijatelji iz ZSPM ekipe, ki so se mednarodnega seminarja za voditelje podeželske mladine v Herrschingu udeležili v preteklosti, so mi svoja doživetja tako opisali, da sem od Herrschinga pričakovala nič manj kot vse.

Zakaj je Herrsching seminar tako unikaten? Zato, ker imaš možnost spoznati in dva tedna živeti skupaj z izjemnimi podeželskimi ljudmi s skoraj 60 različnih držav, z vseh kontinentov.

Kdaj sem vedela, da sem prišla na pravi kraj?

V sredo, na uvodni delavnici. Naša prva naloga je bila, da vsak pripravi predstavitev, brez govora, brez premikanja. Prišel si pred udeležence, se postavil in opazoval. Takrat se mi je na obraz narisal tisti nasmeh. Nasmeh, ki ga prej nisem poznala. Nasmeh, ki skorajda ni izginil z obraza do konca seminarja. Sledili so naši prvi pitchi. Kdo si? Zakaj si prišel na seminar? Kaj je tvoja zgodba? Glavne zanimivosti tvoje države? Človek si misli, da ni sposoben vse to spraviti v eno minuto. Lahko bi govorila cel dan, sem si mislila. Poslušam prvo predstavitev pa drugo. Zraven nasmeha, ki nikakor noče izginiti, se mi orosijo oči. Za mene je bilo prvič, da sem imela pred sabo dobesedno cel svet. Zgodbe ljudi v Herrschingu se te takoj dotaknejo. Šele takrat sem dojela, kako zelo velika in pomembna zadeva je ta seminar.

Ljudje celo življenje čakajo na to priložnost, udeležba pa je absolutno življenjskega pomena za posameznike. Udeleženci so prihajali iz držav kjer potekajo vojne, kjer je prisotna lakota, nasilje, iz držav, kjer se težko počutiš varno. Ljudje, ki so prišli na seminar, so zraven težke torbe oblačil in zanimivosti s svojih držav, seboj prinesli tudi velik nahrbtnik izkušenj, skrbi, strahu. Naenkrat lastne skrbi postanejo tako majhne. Čutiš in skušaš razumeti, pomagati, a se ob enem počutiš nemočnega, nekoristnega. Če je kaj, je Herrsching seminar sigurno vrtiljak čustev, preobrazbeno potovanje, resnično življenjska izkušnja, ki jo lahko doživiš le enkrat v življenju. A najpomembneje, tisti nasmeh kljub vsemu, kar ne izgine z obraza.

V četrtek smo imeli čudovito otvoritveno slovesnost in nato že prve delavnice po skupinah. Seminar poteka v treh jezikih, angleščini, nemščini in francoščini. Jezik si izbira vsak sam. Jaz sem se prijavila v angleško skupino, vendar po krajšem prepričevanju facilitatorjev sem vseeno pristala v nemški skupini. Malo sem bila skeptična, saj moje znanje nemščine nikoli ni ravno blestelo, na seminarju pa sem se želela resnično naučiti čisto vse, kar ponuja. Hitro sem ugotovila, da je bila to spet ena najboljših odločitev, saj ljudi v naši nemški skupini drugače verjetno ne bi tako dobro spoznala, kot sem jih sedaj. To pa bi bila zelo velika škoda, saj so vsi res zelo prijazni in čudoviti ljudje. Če se seminarju lahko zahvalim še za kaj, je to sigurno 100 % izboljšanje znanja angleščine in nemščine.

In kaj smo počeli?

Prvi del seminarja je bil pretežno namenjen teoretičnemu osvajanju znanj na področju vodenja skupine ljudi. Na začetku smo se seveda spoznali, definirali naša pričakovanja, se povezali. Skupaj smo se naučili, kako si postaviti cilje, tako kratkoročne, kot dolgoročne, teorijo pa preizkusili tudi v praksi. Spoznali različne metode dela v skupini, učna načela, cikel izkustvenega učenja, različne načine evalvacije in refleksije. Pristop usposabljanja je temeljil na petih stebrih: aktivno sodelovanje, facilitacija, mobilna vizualizacija, terenske ekskurzije, samostojno učenje. Naučili smo se tudi veliko novih spoznavnih iger, energizerjev, icebrakerjev, kako skozi igro predstaviti vsebino, učiti. Veliko smo se pogovarjali o aktivnem poslušanju, delu v skupini, razvoju skupine, spoznali faze skupine skozi katere gre vsaka skupina ljudi, kaj lahko povzroči razpad skupine.

Sledilo je timsko delo in povezovanje skupine. Spoznali smo več načinov, kako člane skupine tesneje povezati, sledilo pa je kreativno razmišljanje. Iz povezovanja skupine smo se tako preusmerili v razmišljanje o sebi, podrobneje preučili SWOT analizo in poglobili v svoje misli, predvsem o svoji prihodnosti. Nato si je vsak izdelal kreativni plakat o svojih močnih točkah, prednostih ter o področjih, ki jih želi izboljšati, se jim posvetiti. Sebe in svojo prihodnost smo predstavili in predebatirali v dvojicah.

Sledila je delavnica o motiviranju. Spoznali smo različne vrste motivacije, prav tako pa različne stvari, ki lahko ljudi motivirajo, načine kako motivirati posameznika, kako motivirati skupino, kako motivirati sebe.

Naslednji dan je bil namenjen povezovanju ekipe, Team-Buildingu, sodelovanju v skupini in izven skupine, komuniciranje in postavljanje pravil v skupini. Vse to smo se učili tudi skozi igro in pripravo kratkih skečev v skupinah. Skozi Fishbowl razpravo smo si izmenjali mnenja o nekaterih globalnih tematikah.

Različne metode neformalnega izobraževanja so temelj kakovostnega mladinskega dela.

Sledila je igra vlog, opazovanje – kaj smo opazili ter kaj se je komunikacijsko zgodilo. Spoznali princip opazovanja, gledanja in poslušanja Schulz von Thun. Se naučili, kaj pomeni v skupini natančno poslušanje in prenos informacij ter kdaj je v skupini pomemben rezultat, kdaj pa morda sam proces – kaj je cilj? Še bolj smo se poglobili v same vodstvene kompetence in zaupanje – tudi z igrami, kjer smo vmes imeli pokrite oči, takrat si moral popolnoma zaupati svojemu vodji, dogovorom in nalogi. Preučili smo različne definicije in izjave, kdo je vodja, kaj mora početi, kako se obnašati, katere kompetence mora imeti, kaj so najpogostejše napake, ki jih delajo vodje – 10 najpogostejših vodstvenih napak po mnenju Maren Lehky. Naučili smo se, kako pravilno komunicirati s člani skupine, kako jim dajati povratne informacije o izvedenih nalogah. Sledile so še številne igre, kjer smo se preizkusili v vodstvenih vlogah.

Naslednji dan smo začeli z reševanjem konfliktov, refleksijo. Spoznali smo Konflikt Glasl. Izvedli smo igro mini marketa in reflektirali naše obnašanje, občutke. Spoznali smo 10 načinov, kako ljudi spodbuditi k sodelovanju, k podpori in predanosti skupini. Nato pa je sledila evalvacija prvega dela seminarja. Čez vikend so organizatorji poskrbeli za povezovanje, mreženje udeležencev. Obiskali pa smo tudi München in Dachau.

V drugem delu seminarja smo se v skupinah pomešali. Aktivnosti so bile usmerjene v implementacijo naučenih kompetenc v prvem delu seminarja. Izbrali smo med tremi delavnicami – kreativne predstavitve, kako vizualno izboljšati Pinnboard, kako vizualno izboljšati Flipcharte. Sama sem se odločila za skupino kreativne predstavitve. V skupini smo se razdelili v manjše skupinice, kjer smo pripravili predstavitev. Mi smo si za temo izbrali slovensko vinogradništvo, ki smo ga ostalim udeležencem predstavili skozi zgodbo, igro vlog in pesmijo.

Nato smo se spet pomešali. Skupaj smo iskali najpomembnejše izzive na svetu. To je bila zelo zanimiva in zahtevna naloga. Kasneje smo se združili še z eno skupino, kjer smo poskušali definirati 5 ključnih globalnih izzivov, po manjših skupinah pa potem poiskali in predstavili predloge rešitev. Sledila je svetovna kavarna – mešanje med skupinami, vsakič si bil skupaj z drugimi ljudmi, kjer si moral razpravljati na določene teme, podati svoje poglede na izzive, predlagati rešitve, predstaviti dobre prakse s svoje države, organizacije, vse skupaj pa se je zapisalo, oblikovalo na Pinnboard.

Teme so bile: diverzifikacija, trajnostne prakse, generacijske spremembe, priložnosti za mlade, enake možnosti za ženske, trg v prihodnosti

Vsi smo bili pri vseh temah. Kasneje pa si je vsak izbral temo, kjer meni, da lahko največ doprinese, se mu zdi najbolj zanimiva. V skupinah smo se nato poglobili v tematiko in pripravili predstavitve.

Naslednji dan so sledile predstavitve dela v skupinah. Res se je zelo poznalo znanje, ki smo ga pridobili v Herrschingu, saj so predstavitve šle v čisto drugo dimenzijo. V nedeljo smo imeli čudovit dan v nemških Alpah. Podali smo se na pohod v Garmisch-Partenkirchenu. Nato pa evalvacija drugega dela seminarja.

Po krajšem premoru, smo se vrnili nazaj v prvotne jezikovne skupine, kjer smo se poglobili v reševanje in soočanje s konflikti. Z znanjem, ki smo ga pridobili na seminarju smo skušali reflektirati naše reševanje konfliktov v preteklosti in iskali načine, kako bi lahko morda rešili kakšen konflikt drugače. Spoznavali smo tudi sami sebe in ugotavljali, kaj je naša naravna pot reševanja konfliktov. Sledilo pa je individualno delo osebnih akcijskih načrtov. Napisati smo jih morali v obliki teksta ter kasneje pripraviti predstavitev s Flipchartom. Vsaka skupina je izbrala en projekt, ki smo ga potem predstavili vsem udeležencem zadnji dan seminarja. Naša skupina je izbrala projekt pomoči slušnih aparatov za Bolivijske otroke. Zelo zanimiv projekt, ki v začetni obliki že obstaja, kot pomoč iz Nemčije za odrasle ljudi v Boliviji, ki potrebujejo slušne aparate, ampak si jih ne morejo privoščiti. Projekt smo predstavili skozi izvedbo igre vlog.

Predstavitve projektov, akcijskih planov so bile zelo zanimive. Še enkrat več smo imeli priložnost spoznati ves svet, izzive in stiske s katerimi se ljudje soočajo ter kakšne fenomenalne ideje in rešitve imajo.

Zraven zelo intenzivnega vsebinskega izobraževanja in osebne rasti pa seminar ponuja še veliko drugega. Nahajali smo se ob jezeru Ammer, kamor smo se pogosto hodili kopat. Ob večerih je v centru Herrschinga potekal poletni festival, tako smo imeli možnost tudi prisluhniti številnim lokalnim in tujim glasbenim skupinam.

Imeli smo zabaven in pester pozno popoldanski program z različnimi športnimi in povezovalnimi igrami. Zelo pomemben dogodek je bil mednarodni večer, kjer smo ekipa desetih udeležencev organizirali program, ki nas je popeljal po celotnem svetu. Program je vključeval petje, ples, pesmi, recitiranje, igre in šale pa tudi kakšna solza je stekla.

Ob večerih in kratkih nočeh pa seveda ni manjkalo plesa, petja, bowlinga, namiznega nogometa, namiznega tenisa, bilijarda, pogovorov dolgo v noč, mreženja in povezovanja, spoznavanja različnih kultur, navad, hrane in pijače.

V teh dveh tednih sem spoznala zelo veliko čudovitih ljudi, s katerimi si delimo pripadnost do podeželja, podeželske mladine. Skupaj smo stkali vezi, ki se jim lahko reče trdna prijateljstva. Prijateljstva, ki bodo zagotovo v prihodnosti prinesla veliko lepega na podeželje. Skupaj smo že načrtovali številne skupne projekte. Idej in predlogov je bilo nešteto, malo po malo morda lahko delamo spremembe na bolje. Skupaj in v sodelovanju pa je vse lažje in lepše.

. . .

Herrsching seminar, ni samo eno izobraževanje več, samo ena kljukica na seznamu opravljenih stvari. Herrsching seminar je izkušnja po kateri lahko življenje delimo na dva dela – na življenje pred Herrschingom in po Herrschingu. Vsekakor moja najboljša odločitev do sedaj in priporočam udeležbo prav vsem. Izkušnje, ljudi, znanje, povezave, ki sem jih imela moč doživeti tam, so neprecenljive. Kaj najbolj cenim? To, da sem imela možnost zastopati Zvezo slovenske podeželske mladine in tako s ponosom celemu svetu predstavila naše delo, prizadevanja, kulturo, običaje, glasbo, hrano, projekte, zgodovino, kmetijstvo, naravo, naše srčne kmete, podeželane. Našo pripadnost organizaciji, organiziranost in srčnost so spoznali in občudovali prav vsi, ki so bili ta čas v Herrschingu. Jaz pa sem ponosna, hvaležna in srečna, da sem to lahko doživela.

Zapisala: Mateja Golc

Greš na naslednji seminar ti? 🧡

Preberi še dnevnike naših drugih podeželanov, ki so se udeležili naših izmenjav: Tadej in Jernej na RYE Study Session-u, Mateja in Rene na CEJI v začetku letošnjega leta, Mladi podeželani na EYE v Strasbourgu, Saša na študijskem obisku v Gruziji, Rene in Maja v Budimpešti.