Erasmus+ projekt Na deželo po delo smo oblikovali tako, da mladim približamo danes že ”ogrožene” podeželske poklice ter poudarimo njihov potencial v sodobnem, digitalnem in trajnostnem okviru. S projektom smo pokazali, da kmet, pastir, vinogradnik ali naravovarstveni nadzornik niso poklici preteklosti, temveč ključne poklicne poti za prihodnost, ki združujejo nenehne inovacije, trajnost in nove življenjske priložnosti na podeželju.

Trgatev je bila letos še posebej zanimiva – Giulio in Martin sta svojo izmenjavo doživela vsak na svojem koncu: eden v Sloveniji, drugi v Italiji. Kako sta se imela, izveste spodaj!

Martin Jožef Tomše

V nedeljo nekaj čez polnoč sem ugasnil luč v kleti, ko sem zaključil preverjanje vrenja moštov, komaj zaspal, že me je zgodaj zjutraj čakala težko pričakovana pot v Italijo. Odpravil sem se v zgodovinsko pomembno mestece Asolo, blizu katerega je tudi vinska klet Bresolin-Bio. Obul sem kletarske škornje ter se podal v njihovo največjo stiskalnico (120hl) skupaj z sodelavcem iz Indije po imenu Sink. Po čiščenju stiskalnice sem pomagal pri različnih opravilih, kot je flotacija mošta, čiščenje cistern, medtem pa sem se pogovarjal z brati Bresolin. Davide, ki je najstarejši, glavni enolog in bolj specializiran za pripravo kvasovk med trgatvijo. V lasti ima 10 ha vinogradov, katere vodijo po integrirani pridelavi. Enrico, drugi po vrsti pa ima 15 ha vinogradov, ki so ekološki. Zadolžen je za delo v vinogradih, skupaj z najmlajšim Matteo, ki med drugim skrbi za finance, saj je ekonomist. Pri njih je zaposlen tudi bratranec Andrea, kot pomočnik v kleti, med sezono pa dela v vinogradih. 

Blagovna znamka je bila ustanovljena leta 2012, skoraj vsa vina pa imajo oznako DOCG(kontrolirana in zagotovljena označba porekla). Pridelujejo peneča vina po tankovski metodi iz sorte Glera, ki se prodaja kot penina Prosecco, rose penino ter rdeča mirna vina v manjšem obsegu, kot so Cabernet Sauvignon, Merlot ter ostale. 

Naslednje jutro sem se skupaj s trgači odpravil na pol ure vožnje nad mesto Valdobbiadene, kjer smo trgali grozdje Glera, ki ima veliko grozde, s srednje velikimi jagodami s tanko kožico in bolj redko razporejenimi jagodami po grozdu. Ta vinograd je eden redkih, ki ga potrgajo ročno, saj je na terasah in težje dostopen. Leži na nadmorski višini 620 metrov, ampak vpliv morja pripomore, da še ni prehladno. Samo za primerjavo, na Dolenjskem je najvišja nadmorska višina,da uspeva vinograd nekje 400 m. Po trgatvi sem še obiskal eno izmed vinogradniških trgovin, potem pa dan nadaljeval v kleti. Pozno popoldne je prišlo strojno trgano grozdje in začelo se je prešanje.

 Naslednje dopoldne mi je Davide razkazal drugo vinsko klet, kamor načrtujejo preseliti vso proizvodnjo v prihodnjih dveh letih, saj imajo na stari lokaciji stisko s prostorom. Tam pa so že uredili prostor za degustacije. Kot zanimivost lahko povem, da namesto herbicida v ekološkem vinogradu uporabljajo peč kjer se kurijo peleti in potem z vročim zrakom uničujejo plevel.

Zadnje ure izmenjave sem še opravil v kleti. Med drugim je bilo govora o obisku Slovenije, saj jo bolj slabo poznajo. Prišel sem do zaključka, da glede na našo majhnost vinograda, ki ga obdelujemo, me v Italiji niso gledali z viška, ampak so spoštovali raznolikost in delili izkušnje iz svoje regije. 

Poslovili smo se v upanju na srečanje v Sloveniji, nato pa sem večer preživel v bližnjem mestu Bassano del Grappa, ki je znano po lesenem mostu iz 13. stoletja in žganjekuhi.

Jutro po tem pa sem že zgodaj potoval proti domu, saj me je čakala trgatev Sauvignona.

Giulio Bonato

Ta izkušnja me je naučila veliko: o kmečkem delu, ki zahteva predanost in vztrajnost, saj je življenje v celoti posvečeno temu. Naučil sem se tudi veliko o sebi, o svoji sposobnosti prilagajanja, dela v novem okolju in vzpostavljanja odnosov z ljudmi iz druge kulture, ki pa je v določenem smislu podobna moji.

Morda tudi zato, ker sta Benečija in Slovenija sosednji regiji, nisem opazil večjih razlik v kmetijskih tehnikah ali vodenju kmetije v primerjavi z Italijo. Edina razlika, ki sem jo opazil, je bila pri trgatvi: v Sloveniji poteka kasneje kot pri nas, ker klima in nadmorska višina upočasnjujeta zorenje, sorte in iskani slogi pa zahtevajo več časa na trti.

Najbolj me je pritegnila možnost neposrednega stika s pristnim kmečkim okoljem, zelo drugačnim od tistega, na katerega sem bil vajen. Najbolj privlačno je bilo od blizu videti vsakodnevno upravljanje kmetije, ritem dejavnosti in trud, potreben za ohranjanje kmetijskega podjetja. Celotno izkušnjo bi opisal kot poučno in vznemirljivo: ni šlo za preprosto potovanje, ampak za pravo potopitev v drugačen način življenja in dela.

Med bivanjem sem sodeloval pri dejavnostih, povezanih tako z obdelavo kot tudi s skrbjo za živali. Poleg tega sem pomagal tudi pri strežbi obrokov gostom, kar mi je omogočilo stik z ljudmi iz drugih držav. Zelo mi je bilo všeč tudi to, da sem imel veliko priložnosti za pogovor v angleščini, kar mi je pomagalo izboljšati samozavest pri komunikaciji. Seveda težav ni manjkalo: nekatere naloge so zahtevale praktične spretnosti, ki jih še nikoli nisem poskusil, pa tudi jezikovna ovira je bila ob uporabi posebnih orodij nekoliko občutna. Te situacije sem rešil s prilagodljivostjo in s tem, da sem prosil za pomoč, ko je bilo potrebno.

. . .

Preberi še dnevnike naših drugih podeželanov, ki so se udeležili naših izmenjav: Tadej in Jernej na RYE Study Session-u, Mateja in Rene na CEJI v začetku letošnjega leta, Mladi podeželani na EYE v Strasbourgu, Saša na študijskem obisku v Gruziji, Rene in Maja v Budimpešti.