Za nami so naslednje tri delavnice izmed 20-ih delavnic, v sklopu projekta TERA.
Teme, ki smo jih obravnavali so naslednje:
Iz vrst podeželske mladine in podeželskih žena je sodelovalo 6 mentorjev ali bolje rečeno mentoric, ki so vodile delavnice in bodo v nadlajevanju spremljale vsaka (vsaj) eno osebo, ki se v vsakdanjem življenju sooča z izzivom, kako uskladiti poklicno in zasebno življenje ter mu s tem pomagale do kakovostnega življenja na podeželju.
Spoznajmo jih še enkrat!
Ivana Kavčič
DPŽ Idrija – Cerkno
Za pomoč pri izvedbi projekta TERA sem se odločila, ker se mi zdi pomembno, da ga izvedemo tudi v naši regiji in tako širimo glas o slabšem položaju žensk na podeželju, da ta glas pride do pravih odločevalcev.
Tjaša Vičič
DPM Loška dolina
Za sodelovanje pri projektu TERA sem se odločila zaradi priložnosti medgeneracijskega sodelovanja, pridobivanja izkušenj in kompetenc v terenskih vodah, poleg tega pa tudi zaradi tega, ker se mi zdi da so tovrstne tematike kot je neenakost spola na podeželju premalokrat obravnavane, pudarjene na glas, kljub temu da se očitne problematike vsi po tihem zavedamo.
Ema Lančič
DPŽ Sveti Jurij ob Ščavnici
Za TERO sem izvedela prek Zveze kmetic Slovenije ter se odločila za delavnico ter s tem za mentorstvo.
Katarina Vrzel
DPM Sv. Jurij ob Ščavnici
Že nekaj časa občudujem ZSPM in vse projekte, ki jih izvajajo, saj z njimi naslavljajo relevantne teme in o njih javno diskutirajo. Projekt TERA je le še eden izmed njih, v katerem bom z veseljem sodelovala, saj se nagovarjajo teme, ki so pomembne, npr. teme o izboljšanju življenja na podeželju in kmetijah, sploh za ženske ter teme o njihovi varnosti.
Milena Benko
DPŽ Gornja Radgona
V projekt Tera sem se vključila, na pobudo Irene Ule in ker mi ni vseeno za podeželje in podeležane. In verjamem, da lahko vsak kaj prispeva k napredku podeželja.
Klavdija Bastl Enci
DPM Tabor
Za sodelovanje v tem projektu sem se odločila, ker sem tudi sama mlada podeželanka in dekle, ki že od otroštva živi na kmetije. Zavedam se, s kakšnimi težavami se lahko ženske soočajo tako skozi življenje na kmetiji kot tudi samo z življenjem na podeželju, zato si želim prisostvovati k izboljšanju položaja žensk na podeželju. Pomagati narediti nove korake proti večji enakopravnosti žensk, zmanjšanju nasilja nad ženskami, ozaveščenosti, da smo lahko tudi ženske s podeželja uspešne itd.
Nasilje na podeželju
Več o sami temi lahko preberete TUKAJ.
Kaj so povedali udeleženci?
Vse več je psihičnega nasilja, velikokrat kot posledica večih generacij. Pogosto pride do prehoda iz psihičnega do fizičnega nasilja.
Čim več medgeneracijskih pogovorov, delavnic, druženja. Da greš iz hiše in daš ven iz sebe nekaj, kaj doma ne bi povedal. Vzgled tudi drugim.
Učenje in vzgoja otrok, kako se lepo sporazumevati, kaj prav in kaj je narobe. Otrokom povedati, kaj je nasilje. Tako doma kot v šoli.
Kot posamezniki moramo nasilje prepoznati. Ko spoznamo, da se dogaja nasilje, moramo pristopiti, v kolikor nam je dopuščeno. Žrtve marsikdaj ne spustijo nekoga zraven in si same ne priznajo, da so žrtve nasilja.
Vsakdo je odgovoren, da če ve, da je nasilje prisotno, pomaga po svojih najboljših močeh.
Na podeželju smo na splošno zelo trmasti in nedostopni. Nihče noče pomoči, nihče noče na glas povedati.
Več časa bi mogli centri posvetiti žrtvam, ne toliko papirjem.
Sama žrtev mora čez sebe, da se ne oziraš na mnenja drugih in to na glas poveš.
Tudi v največji temi, moraš najti nekaj svetlega.
Pravi moški, prava ženska
Več o sami temi lahko preberete TUKAJ.
Kaj so povedali udeleženci?
Imamo še dolgo pot do tja, kjer bomo ženske enako obravnavane kot moški. Šee dolgo pot, vendar smo lahko ponosni, z majhnimi koraki gremo naprej. Nikoli pri pravicah ne smemo popuščat, vedno se moramo boriti zanje (v nekateri h državah so ženske že pridobile in ponovno izgubile pravice).
Mlajše generacije že razbijajo spolnestereotipe in na področju emancipacije se je že veliko spremenilo.
V vsakdanjem življenju se moramo vsi truditi.
Podan je bil pedlog, da si ženska in moški izmenjata svoje delo. Med delom ne sme biti stroge ločnice med tem kaj mora kdo opraviti.
Včasih so na kmetijah že izbrali naslednika – moškega, če ni bilo moškega je bila že kriza. Danes vemo, da ženske prevzemajo to vlogo čedalje več.
Ptica kot glasnik spremembe – pa vendarle imam glas in ga moram širiti naprej.
Pravice in dolžnosti vsakega kmeta, socialna varnost
Več o sami temi lahko preberete TUKAJ.
Kaj so povedali udeleženci?
Majhne kmetije pomembno doprinesejo k pridelavi hrane. Pomembno, je da jim pomagamo.
Vzposatviti bi bilo potrbeno institucijo, kjer bi kmet pridobil informacije na enem mestu. Ker je zelo odvisno kje dobiš informacije. Eni CSDSJI to vedo drugi ne.
V Zeleni deželi naj bo ena stran s kontakti strokovnjakov, ki so zaposleni na KGZS ter najpogostejša vprašanja z odgovori s področja socialne varnosti. Primer za primerom. Na ta način bi strokovnjake bolj izpostavili in kmetje bi VEDELI za njih.
Poklicno in zasebno življenje je za kmeta eno in isto in nevemo kako bi človek temu naredil red.
Bodimo tudi kmetje pokončni in močni kot hrast!
