Na mladinsko izmenjavo v Belgijo smo pospremili nadebudne podeželane, ki svojega navdušenja že pred odhodom niso skrivali. Udeležili so se izmenjave na temo zdravih navad, sami pa so se še bolj posvetili duševnemu zdravju. V organizaciji gruzijske mladinske organizacije Umbrella je bil projekt financiran s strani Erasmus+. Njihovo doživeto pripovedovanje svojih belgijskih dogodivščin preberite spodaj. ⬇

Pišejo Marija Maja Kresnik, Tadej Drnovšek, Maks Zupan in Rene Paskolo Mlasko

Imamo to srečo, da so nam marljivi člani Zveze Slovenske Podeželske Mladine omogočili, da smo se lahko udeležili ene izjemne mladinske izmenjave. Naslov izmenjave je bil zdrave navade, ki je potekala pod okriljem Gruzijske  Mladinske organizacije Ubrella, financirana pa je bila z strani programa Erasmus +. Zveza se je prijavila na projekt in tako zbrala 5 članov, ki smo potovali v Belgijo in tam preživeli 10 dni. Na sam projekt so bile prijavljene organizacije iz 8 držav. In skupaj se nas je zbralo 40.

Cilji projekta so bili sledeči:

• Učenje novih kompetenc, ter zanimivih načinov kako promovirati zdrave navade
• Najdi digitalne pripomočke za promocijo zdravega življenja (aplikacije, programe, spletne strani itd.)
• Odkrivanje ne zdravih navad in iskanje načinov za, kako jih nadomestiti z zdravimi navadami
• Delitev dela na projektu in ozaveščanje ljudi v domačem okolju o pomembnosti zdravih navad

Predstavitev življenja na izmenjavi

Brez dvoma je bil najboljši del spoznavanje novih ljudi in druženje skozi dan. Vsak dan je bil zabaven in poln dogodivščin. Tako smo z skupnimi močmi zapisali nek del življenja v Belgiji na izmenjavi.

Kovanje močne povezanosti Slovenske ekipe

»Naše popotovanje se je začelo v petek 20. 1. 2023 na železniški postaji Štajerske prestolnice. Še vedno malce sramežljive, nas je Julija pospremila na vlak proti Avstriji. Trije fantje in ena punca, zmagovalna kombinacija (potrjeno tudi med ostalimi udeleženci izmenjave :D). Prva točka na seznamu – olajšat težo kovčkov. Tako smo se na prvem vlaku do Gradca že dobro spoznali. Tam smo prestopili in se podali proti Dunaju. Od tam smo nadaljevali pot do Frankfurta, kjer nas je čakal zadnji prestop. Nočni vlak je bil super ideja za povezovanje; 4 oseb, 7 ur vožnje in en majhen kupe. Kot pravi Slovenci smo v njem jedli, pili, peli in plesali. V dolgem potovanju do Bruslja smo ugotovili, da so naša pričakovanja o izmenjavi enaka, učiti se o zdravih navadah, spoznati nove ljudi in kraje, predvsem pa se zabavati! Po naporni vožnji smo v soboto le prispeli v Bruselj. Prva stvar na seznamu je bila hrana – pri tej smo bili vedno složni! Nato smo si soboto organizirali po svoje, obiskali smo Atomium (pri tem smo se spoznali z uporabo javnega potniškega prometa v Belgiji) in različne belgijske vrtove. Zvečer smo ubranili slovensko čast in kot prvi pričakali ostale udeležence izmenjave, s katerimi smo se odpeljali proti novemu domu.«

Maja

Spoznavanje z ostalimi udeleženci izmenjave

Po napornem dnevu, ki smo ga preživeli v evropski prestolnici, smo se končno dobili z ostalimi udeleženci izmenjave, ter se na hitro spoznali in se odpravili z avtobusom v Overjise. Na avtobusu nas je večina spalo, ker nas je dolga vožnja prejšne noči dodobra utrudila. Ob prihodu na De Hagaard so nam samo razkazali sobe in kopalnice, časa nismo imeli niti za razpakiranje naše prtljage, samo hiter skok pod tuš, in smo že vsi spali.

Naslednje jutro pa smo začeli z zabavnimi igrami spoznavanja. Z zagotovostjo lahko rečem, da smo si vsa imena dobro zapomnili, čeprav nas je bilo na izmenjavi štirideset. Tudi delavnice so bile takšne da smo se povezovali, ker smo delali v skupinah. Tekom izmenjave pa smo si nekateri spletli res dobre prijateljske vezi. Poskočilo pa je tudi nekaj iskric ljubezni.

Ta spoznanstva so zelo koristna, če bomo kdaj v prihodnje potovali v katere od teh držav, ki so sodelovale na izmenjavi, saj so lahko naši vodiči, z njihovo pomočjo si lažje organiziramo potovanja in izlete.«

Tadej

Jutranja telovadba in energizerji

»Vsako jutro smo začeli z telovadbo. Lahko se pohvalimo, da je naša ekipa zelo dobro sodelovala, in smo kljub izmučenosti vsako jutro vstali in telovadili. Prve dva dni smo bili tako zagnani, da smo se zbudili ob šestih zjutraj in šli teči do mesta Overjise. Upam da smo z tem koga navdušili. Naučil sem se tudi da je za dober začetek dneva, dobro da se takoj zjutraj vsaj malo razgibamo, ni potrebno veliko le kakšna minuta. In to se kasneje tudi pozna na našem dnevu saj je naše počutje zagotovo boljše  smo tudi bolj sproščeni, in seveda tudi lažje delamo.

Pred vsako delavnico smo imeli energizerje oziroma kratke igre pred delavnicami s katerimi smo se malo ”zbudili” malo posmejali in malo razgibali. Eden od energizerjev je bila igra Ha pri kateri smo se vsi postavili v krog potem je pa eden pokazal na nekoga in je zakričal ”ha”, potem je tisti kateri je bil izbran dal roke v zrak in zakričal ”he” in njegov sosed na levi in desni strani sta mogla pokazat na njega in zakričati ”ho”. Potem je izbranec spet pokazal na naslednjega in zakričal ”ha” in to se je ponavljalo dokler se nekdo ni zmotil. Ta energizer je bil zanimiv saj nas je z kričanjem malo zbudil.«

Tadej in Maks

Hrana

»Osebno mi je bila en od najboljših vsakodnevnih aktivnosti hrana. Hrana je bila preprosta in poln  diverzitete. V vsako dnevni meni je bilo vključeno ogromno zelenjave. Sam obrok je bil uravnotežen. Marlyn – vodja objekta, ki je bila naša kuharica je imela zelo ekstravagantne ideje. Ne morem reči, da je bila vsaka posrečena, ampak tiste ko so pa bile pa so bile božanske. Lahko bi rekli, da je v svojo kulinariko vključila obilje ljubezni.«

Rene

Zabave

»Vse zabave, ki so trajale dolgo v noč so se zgodile spontano. Po večerji se je začel večerni program, na katerem smo predstavljali naše države. Ob spoznavanju kulture in jedi pa tudi ob glasbi smo uživali, se sprostili, zraven pa se še veliko naučili. Iz malce bolj formalnega dela smo prešli na neformalnega in si naredili res odlične zabave na katerih smo plesali, peli. Igrali smo se razne igre iz drugih držav.«

Tadej

Projektno delo

Formalni del projekta se je začel z uvodnim govorom o zdravju na sploh. Imeli smo par predavanji s katerim smo pogledali kako je zdravje predstavljeno formalo in izmenjali mnenja med seboj kaj zdravje pomeni za nas. V drugem sklopu pa smo obdelali naše kompetence, katere premoremo iz različnih področji, ter komentirali kako smo se jih naučili. Obe temi uvodnih delavnic sta potekali po sistemu neformalnega izobraževanja, kar pomeni da znanje posredujemo v obliki različnih iger, izzivov, ter izmenjavi mnenj kjer, morajo udeleženci sami poiskati podatke. Tako je učenje veliko bolj interaktivno, kot klasični sistem predstavitve podatkov, ki ga poznamo v šolah. Udeležencem omogoča lažje izražanje mnenj. Osebno mislim, da je to odličen način učenja.

Naše aktivnosti so se že začele v Sloveniji, ker so nas zadolžili z domačimi nalogami:

• pripraviti smo morali video, na katerem je vsak predstavil par zdravih navad, ki jih del doma. Ker smo večini prihajali iz kmetij, je bilo naše delo vključeno, kot del našega zdravja v obliki negovanja in socializiranja z živalmi, ter fizičnega dela, katero je koristno za telo.
• Organizirali smo tradicionalni večer, za kar smo morali že doma natovoriti domače kulinarične dobrote, katere smo predstavili v Belgiji
• pripraviti smo morali kratko prezentacijo v kateri smo predstavili delo ZSPM
• ter pripravit smo morali prezentacijo v sklopu teme zdravih navad

Tako kot uvodna predavanja, je bila tudi naša naloga da pripravimo naloge v obliki neformalnega izobraževanja. Prva naša predstavitev je potekala drugi večer, kjer smo morali predstaviti Slovenijo. Da bi angažirali ostale člane k spoznavanju slovenskih lepot, smo jih razdelili v pet mešanih skupin in vsako zadolžili z nalogo, da pripravi izlet v enih od sledečih regij: Štajerska, Gorenjska, Obalno Kraška, Pomurska, Dolenjska in Notranjska. Izlet je mogel vsebovati oglede kulturnih in naravnih znamenitosti, obrok tradicionalne jedi značilne za regijo, predstavit znano osebo, ki prihaja iz regije in zapisati še eno poljubno zanimivost, ki velja za kraj. Vsi sodelujoči so se odlično odrezali. Zmagala je skupina, ki je predstavljala Štajersko ter je prejela v nagrado majhno steklenico domačega sadjevca.

Zvezo smo predstavili v obliki modne revije. Vse prisotne organizacije so se morale predstaviti tako da so v obliki oblačil narejenih iz papirja predstavile drugim. Mi smo vzeli našega čupavega Maksa in mu na lase prilepili jabolka, ter ga predstavljali kot drevo, kar tudi predstavlja našo podeželsko kulturo. Ob tem pa je imel plakat ovit okoli pasa, kjer so bile narisane risbe, ki ponazarjajo naš ZSPM. Kasneje pa smo si med seboj predvajali videe, ki smo jih pripravili doma.

Zadnja obveznost ki nas je čakal je bila delavnica o zdravih navadah, ki je bila osrednja tema projekta. Naša tema je že bila je bila nam že dobro poznana, saj se je glasila duševno zdravje. Duševno zdravje nam je že dobro predelala in predstavila naša zveza, na projektu ”(ne)moč na podeželju”. Naša naloga pa je bila, da zdaj izstavimo dobre navade, ki promovirajo duševno zdravje.

Delavnico smo začeli z tako imenovanim ”energizerom”, da smo se malo ogreli. Naš ”energizer” je potekal sledeče.; z stoli smo naredil dve koloni, tako da so si ti stali nasproti. Nato so sta si sodelujoča morala gledati v oči, pri čemer sta lahko pokramljala in poslušala glasbo. Cilj vaje je bil da se med sodelujočimi, sprosti napetost, kar nam potem omogoča lažje izražanje mnenja in sodelovanje.

Sledila je delavnica. Na delavnici smo fante in punce razdelili v pet skupin. Vsaka skupina je morala na list papirja napisati par slabih navad, ki jih počnejo. Nato so iz teh slabih navad izpostavili par dobrih stvari. Ko so skupine končale so predstavile zapisano in na način odprte mize smo pokomentirali sledeče. Na primer; več krat omenjeno kajenje je bilo predstavljeno na dober način tako da poveže ljudi, ali pa nam je moto za 5 min pavzi in sprostitev, več krat omenjeno je bilo tudi brskanje po socialnih omrežjih in priprava podatkov, ampak nam to tudi omogoča povezanost in izmenjavo znanja tudi pitje alkohola, je do svoje mere zdravo in nam sprosti jezik, da lažje pridemo z besedo na dan.

Cilj te delavnice je bil, da se bolj sprostimo in smo manj striktni do sebe ko ni potrebno. Saj veste včasih se hočemo nujno znebit, kakšnih slabih navad in si ob tem postavimo veliko teže na ramena. Ko nam pa slučajno pri tem spodleti, pa občutimo krivdo in sram. Namesto, da se skoncentriramo pri odpravljanju slabih navad, dajmo naše življenje preplaviti z dobrimi in slabe navade bodo izzvenele same od sebe, ter tako neboma pustili sramu in krivdi da nam pridejo do živega.

Za zaključek smo še sami predstavlja par temeljev duševnega zdravja in z njimi dobre navade pri čemer udejstvujemo te temelje v naših življenjih.

Temelje, katere smo izpostavljali, so:

• Živeti v trenutku v trenutku( poslušanje ptičjega petja, vohanje vonjav iz okolice, zavesno okušanje domačega sadja…)
• Gibanje telesa(šport, petje in ples, delo na kmetiji…)
• Izkazovanje hvaležnosti( prostovoljno delo, zapisovanje stvari , katerim smo hvaležni, biti pozoren do ljudi, ki smo jim hvaležni…)
• Igrivost (splezaj na drevo, pleši z kuro, pozdravi neznanca…)

Celoten članek si lahko pogledate v priloženi datoteki:

Vsi člani slovenske ekipe smo zelo hvaležni za izkušnjo, ki nam jo je omogočila zveza, erasmus in umbrella. Zato smo zapisali:

🧡

»Izmenjava v Belgiji je bila nepozabna izkušnja, spoznala sem nove prijatelje in nove kraje. Delavnice o zdravih navadah so pripomogle k izboljšanju mojega znanja o zdravem načinu življenja. Naučila sem se neformalnega načina poučevanja, s katerim bom pridobljeno znanje predstavila v svoji organizaciji.«

Maja

»Od izmenjave sem odnesel zelo veliko. Kot prvo bi rad poudaril nepozabne spomine, doživel sem eno čudovito, neponovljivo izkušnjo, spoznal veliko novih prijateljev… Odnesel pa sem tudi nekaj novega znanja, ki mi bo koristilo v življenju. Sam sicer že živim dokaj zdravo, izmenjava pa me je nekako še bolj spodbudila do tega načina življenja. Še ena modra misel; za dobro počutje, živimo zdravo in predvsem aktivno življenje.«

Tadej

»Na izmenjavi smo se pogovarjali o zdravih navadah kot so spanje, prehrana, hoja, drža… o teh stvareh smo se kar veliko pogovarjali ter se o teh stvareh kar nekaj naučili. V svojem vsakdanjem življenju se poskušam držati pravilne drže telesa med hojo. Tudi v domačem okolju opozarjam svoje sorodnike in znance o pravilni drži telesa, zadostni količini spanja in zdravi prehrani.«

Maks

»Na sami izmenjavi sem tudi videl kako bistroumni in odprto misleči ljudi so bili prisotni. Projekt je bil dobro organiziran. Posebej mi je bil všeč neformalni način učenja. V čast mi je bilo, da sem bil deležen slišat pogled in izkušnje drugih prisotnih na izmenjavi, ki so bili tako rekoč moji učitelji in upam da sem jim tudi jaz pustil kakšno misel, katera jim vzbuja vprašanja.«

Rene