Srečanje mladih kmetov občine Mirna peč se je odvilo 16. Februarja 2018 ob 12. uri, v prostorih kulturnega doma v Mirni peči. Zbrane mlade kmete je naprej pozdravila predstavnica ZSPM in vodja skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko, Doris Letina.
Po uvodnem govoru je besedo predala županu občine Mirna Peč, ki je predstavil delovanje občine na področju lokalnega kmetijstva in prisostvoval v debati z mladimi kmeti do konca srečanja.
Zbranim se je predstavil še regijski predstavnik ZSPM za Dolenjsko Jan Mehak, nato pa je besedo dobila predstavnica Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila mednarodni projekt »Newbie«, namenjen novincem in mladim prevzemnikom na kmetijah.
Sledila je predstavitev Skupne kmetijske politike po letu 2020, ki je bila podlaga za nadaljnjo debato glede izzivov in težav, s katerimi se soočajo mladi kmetje.
Predlogi, pobude in možne rešitve so se nanašali na tri osnovne sklope:
- Izzivi v kmetijstvu na lokalni ravni – občine Mirna Peč,
- izzivi v kmetijstvu na nacionalni ravni,
- povezovanje med mladimi kmeti.
1. IZZIVI IN PROBLEMI V KMETIJSTVU NA LOKALNI RAVNI
– največjo težavo na področju občine Mirna peč predstavlja pomanjkanje kmetijske zemlje (najem skoraj ni mogoč, državnih zemljišč ni),
– cene nakupa zemljišč so posledično izredno visoke,
– občina pri sprejemanju prostorskih načrtov mora težiti v prvi vrsti k ohranjanju kvalitetnih kmetijskih zemljišč,
– gradnja stanovanje cone naj ne posega v kmetijska zemljišča, saj so na voljo druge primernejše lokacije (s čimer se strinja tudi župan),
– zemlja namenjena razvoju vasi naj bo namenjena obstoječim prebivalcem in kmetom, ne pa gradnji stanovanjske cone – primarnega pomena je ohranjanje oblike in strukture vasi, ne pa njihovo spreminjanje,
– direktiva, ki bo prepovedovala gradnjo zidanic in kleti, kjer površina vinograda ne dosega vsaj 20 arov zemljišča ni smiselna – s tem se bo le povečalo število črnih gradenj,
– občinskega razpisa za kmetijstvo se poslužuje veliko kmetov, vendar so sredstva za sofinanciranje namenjena manjšim investicijam,
– zaskrbljujoče je tudi majhno število mladih prevzemnikov, kar kaže na problem poznega predajanja kmetij mlajši generaciji,
– zaradi pomanjkanja kmetijskih površin je smiselno usmerjanje v dopolnilne dejavnosti, ki lahko pomenijo dodaten dohodek na kmetiji,
– potrebno je povezovanje kmetijske in turistične panoge, ki ima na področju Dolenjske še veliko neizkoriščenega potenciala,
– nekateri kmetje že uspešno sodelujejo tudi z javnimi zavodi, ki odkupujejo lokalne izdelke – povpraševanje je trenutno večje od ponudbe,
– na področju občine se bo po uvedbi davka na stavbna zemljišča veliko teh spremenilo nazaj v kmetijska, kar predstavlja priložnost za nakup ali najem kmetijskih zemljišč,
– občina je v zadnjih desetih letih povečala kmetijske površine za 51 hektarjev, predvsem iz gozdnih površin ali zapuščenih travnikov.
2. IZZIVI IN PROBLEMI V KMETIJSTVU NA NACIONALNI RAVNI
– Težave na področju subvencij in razpisov:
– prekratki roki investicijskih razpisov, v katerih ni mogoče pridobiti dovoljenj (posledično morajo kmetje pridobiti gradbeno dovoljenje pred začetkom razpisa, ko še nimajo informacij kakšnim pogojem bi morali ustrezati),
– čakanje na dovoljenja, ki lahko traja več mesecev ali celo let,
– vzpostavitev elektronskih evidenc, ki bi se povezovale in tako dejansko prihranile kmetu čas in veliko količino birokracije,
– želja po bolj stalnih razpisih, ki se ne bi spreminjali vsako leto,
– lažje dostopni in manj zahtevni pogoji na razpisih, tudi če bi to pomenilo manjša sredstva, za sprotne investicije,
– izjemno zahtevni razpisi in iskanje nesmiselnih birokratskih napak, ki so neživljenjske, za kar je odgovorna država, ki zakomplicira evropske razpise,
– izpad iz investicijskih razpisov, ker veliko stvari ni definiranih (kot primer gradnja kompostnega sistema hleva, ki ga ni mogoče vključiti v razpise),
– potrebna bi bila uvedba zgodnjega upokojevanja za generacijo, ki predaja kmetije, saj ostanejo brez dohodkov in socialne varnosti, kar predstavlja tudi veliko breme za mladega prevzemnika,
– starostna omejitev 40 let za mlade prevzemnike predstavlja težavo tistim, ki kmetijo prevzamejo starejši in tako nimajo možnosti kandidirati za sredstva,
– obveščanje o spremembah ali ukinitvah ukrepov (pri beljakovinski komponenti je bil ukrep odpravljen brez predhodnega obvestila),
– vsi kmetje si želijo normalne tržne cene in neodvisnosti od subvencij, ki jim predstavljajo velik psihološki pritisk,
– Znamka »Izbrana kakovost«:
– ni velike koristi, saj kmetje za svoje izdelke ne dobijo nič višje cene,
– potrošniki zaenkrat še ne prepoznajo kvalitete slovenskih izdelkov,
– prevelik vpliv trgovskih verig,
– promocija je dobra, vendar je potreben čas, da bodo vidni učinki,
– predlog, da bi morali javni zavodi v večji meri odkupovati lokalne izdelke, kar bi pripomoglo k promociji lokalne hrane in boljši kvaliteti hrani v vrtcih, šolah.
3. POVEZOVANJE MED MLADIMI KMETI
– kmetje s zadovoljni s povezovanjem na ravni zadrug,
– primer dobre prakse je povezovanje pridelovalcev ekološkega sadja, ki delujejo združeno in ponujajo izdelke po enakih cenah, s čimer en drugemu ne predstavljajo konkurence in izdelkom ne zbijajo cene,
– možnost povezovanja je v kolektivnih naložbah – problem predstavlja razdrobljenost kmetij po različnih krajih in področjih, tako da v svoji okolici ni enostavno najti kmetije s podobno dejavnostjo,
– druga težava pri kolektivnih naložbah je prilagajanje vremenskim razmeram, ko enako mehanizacijo potrebujejo vsi kmetje naenkrat.
Srečanje z spodbudnimi besedami zaključi župan občine Mirna peč, predstavnica ZSPM, Doris Letina pa zbrane povabi k aktivnemu sodelovanju v Skupini za mlade kmete in kmetijsko politiko in predstavitvi na Kmetijsko – živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, ki je lahko dobra priložnost za promocijo.
