Skozi oči mladega kmeta
Kmetijstvo je panoga, ki zahteva ogromne finančne vložke. Kmetje pri svojem delu potrebujemo drago mehanizacijo, mnoge stavbne objekte, namakalne sisteme, protitočne mreže, veliko breme pa nam predstavljajo tudi nakup semen in živali, katere se seveda plača vnaprej. Zaradi raznolike reliefne strukture in težkih obdelovalnih pogojev je živinoreja ključen del slovenskega kmetijstva. Gradnja hleva je za vsakega kmeta ogromna investicija. Ni dovolj, da v investicijo verjame le lastnik kmetije, zanjo so primorane živeti generacije.
Svoje živali imamo kmetje radi in z njimi smo vedno lepo delali. A potrošniki nas postavljajo pred vedno nove izzive. Tudi mi živalim želimo ponuditi več prostora in boljše pogoje reje, a vse skupaj zahteva ogromne finančne vložke, katerim kmetje pogosto nismo kos. Predstavljajte si, kako dolgo moraš denar dajati na kupček, da si s prihodkom 30 centov na liter mleka ali pa 1,4 evra na kilogram žive teže prašiča sposoben zbrati denar za milijonsko investicijo. Seveda je z zgoraj omenjenimi cenami potrebno pokriti tudi tekoče stroške in pa nekaj malega dati na stran za vsakdan naše družine.
A izgradnja stavbe še ni vse! Mladi kmetje nismo tako kot včasih, da bi se stvari lotili kar tako. Pred investicijo si naredimo finančni načrt in premislimo možen razvoj cen v prihodnje. Marsikdo pa pri izračunu vseeno zanemari tiste malenkostne prispevke, ki že ne morejo biti tako visoki. A prispevki lahko marsikoga presenetijo. Največje presenečenje pogosto predstavlja komunalni prispevek, ki je nadomestilo občini za koriščenje in izgradnjo komunalnega sistema (vodovod, kanalizacija, cesta). Le ta lahko doseže vrtoglave zneske v višini več deset tisoč evrov.
Kje so sedaj vsi tisti, ki spodbujajo pridelavo hrane in stremijo k samooskrbi? Tako kot kmetijska zemljišča tudi hlevi niso nek luksuz, ki ga ima kmet kar tako, pač pa so nujno sredstvo za opravljanje naše dejavnosti.
Tako državo kot tudi občine pozivamo, da premislijo o drugačnem (občutno nižjem) postopku izračuna komunalnega prispevka za gradnjo hlevov in kmetijskih poslopij. Upoštevati je treba dejstvo, da kmetje z novimi hlevi delamo ravno to, za kar nas javnost spodbuja. Našim živalim nudimo še več udobja in kvalitetnejše življenje. Z gradnjo svoje družine pogosto zakreditiramo za leta, če ne desetletja. Kljub temu, da investiramo in v kmetijsko dejavnost vlagamo še več lastnega dela, si konkretnega zvišanja cen, sodeč po aktualnem dogajanju, ne moremo obetati. Če državi nismo v interesu, naj na nas pomislijo vsaj občine in znižajo višino komunalnega prispevka. Dvajset tisoč evrov našega prispevka hitro izgine, kmetje pa bomo hrano na vašo mizo postavljali še desetletja.
Mladi kmetje stopimo skupaj in pod objavo označimo svoje občine in župane. Spomnimo jih, da nismo samoumevni in spodbudimo, da spremenijo višino komunalnih prispevkov za kmetijske objekte ter tako Sloveniji pomagajo zagotoviti obdelano krajino in kvalitetno hrano.