Skozi oči mladega kmeta

Ob besedi kmečka družina prvo pomislimo na veliko družino, kjer je več otrok, poleg staršev še stari starši, kakšna teta ali stric. A kmečke družine se spreminjajo. Mladi cenimo zasebnost in čas, ki ga lahko preživimo zase. Kar naenkrat hočeta »tamlada dva« imeti ločen vhod in svoje stanovanje, mogoče hišo. Je to narobe? Pomeni dvojno gospodinjstvo na kmetiji potrato časa ali lahko nudi boljšo kvaliteto življenja?

Pa se vrnimo k otrokom. Družina ima hčer in sina. Je vprašanje kdo bo prevzel kmetijo? Ker je bil že od malih nog vzgojen tako, se to od njega pričakuje. Počuti se dolžan služiti družinski tradiciji. Ali ima fant sploh izbiro? Nato se zažene v kmetijstvo in pade v rutino, pomisli – kaj pa moja družica? A je ne najde. Zakaj? Ker se mladim dekletom današnjega dne ne ljubi delati? Fant išče ženo ali gospodinjo? Z gotovostjo trdim, da današnja mlada dekleta še kako znajo delati. Le gospodinj med njimi ne boste več veliko našli.

In zakaj kmetije ne prevzame hčer? Pravijo: »Da, saj lahko, ni problema. Naša ima pridnega fanta, ki zna delati na kmetiji. Lahko onadva prevzameta.« Torej je žensko mesto na kmetiji definirano s tem, kakšnega moža bo našla? Ali celo iskala? Kako se dekle sooča s pritiski in iskanje kompromisov med dobrim možem in dobrim kmetom. Ko pride čas, dekle postane mati. Kaj to zanjo pomeni? Ali lahko z možem prevzameta enakovredno »breme« družine? Je kmečko dekle sploh pomislilo, da bi porodniški dopust koristil mož? To se pa ja ne spodobi.

Ob zavedanju tradicije in vrednot, ki ji nosimo s seboj, se moramo vedno zavedati lastne odgovornosti svojih dejanj. Zato največ kar lahko naredim kot mlada kmetica ali mladi kmet je, da prihodnjo generacijo ne ločujem vnaprej glede na spol. Oba učim za življenje, kmečko okolje je v pomoč.