DVOJNA MERILA TRGOVINSKIH SPORAZUMOV
Slovenske kmetije smo v primerjavi z večino evropskih držav izjemno majhne in zavedamo se, da tudi po produktivnosti pogosto močno zaostajamo. Kljub temu, da se slovenski kmetje razvijamo in digitaliziramo, naši izdelki cenovno nikoli ne bodo zmožni konkurirati kmetijskim izdelkom iz uvoza.
Evropska unija nam prinaša ogromno prednosti, v zakup pa moramo vzeti prost pretok blaga in s tem uvoz kmetijskih izdelkov. Na eni strani v našo državo prihajajo najrazličnejši produkti iz tehnološko visoko razvitih držav, kot so Nemčija in države Beneluksa, na drugi strani pa nas ogrožajo izdelki iz držav z nižjimi standardi in slabšimi kontrolami.
A tukaj se zgodba ne konča! Evropski uniji je sklepanje trgovinskih sporazumov v izjemnem interesu. Najaktualnejši izmed sporazumov je Mercosur – sporazum, ki zajema Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. Kje so pozitivni vidiki sporazuma? Lažji dostop do skoraj 300-milijonskega južnoameriškega trga za evropsko avtomobilsko, farmacevtsko in ostalo gospodarstvo.
In kaj bi morala Evropska unija za te »bombončke« žrtvovati? Ena izmed največjih interesov držav Mercusorja so zvišani kontigenti za uvoz kmetijskih izdelkov (predvsem govedina, perutnina, sladkor).
Avstrijski parlament je kmalu po sprejetju besedila sporazuma skoraj soglasno sprejel odločitev, da sporazum zavrne. Podobno se je odzvala še Nizozemska, v to smer pa razmišlja še nekaj drugih držav. Vse to so države, ki se zavedajo pomena kmetijstva. Države, ki vedo, da denar, ki ga prinesejo izvoženi avtomobili, ni nič v primerjavi s poplavo kmetijskih izdelkov vprašljivega načina pridelave. Ob tem ne gre pozabiti na sistem sledenja izvoru izdelkov in označevanja porekla, ki ga imamo! Sploh v gostinskem sektorju bi brazilsko meso kaj hitro poniknilo, iz kakšne pridelave prihaja hrana na krožniku, se ne bi zavedal nihče.
Mislim, da je nesprejemljivo, da katerakoli evropska država sploh pomisli, da bi tak sporazum lahko podprla, v trenutno zastavljenih okvirjih. In to v času, ko se v Evropi pogovarjamo o zelenem dogovoru in ohranjanju narave. Medtem ko slovenski kmetje svojih nekaj živali v hlevu kličemo po imenu in uporabljamo le izbor najbolj neškodljivih pesticidov na trgu, nam bodo še dodatno konkurenco delale korporacije s tisoči živalmi rejenimi brez upoštevanja dobrobiti živali in aktivnimi snovmi, ki so pri nas prepovedane.
Sporazum tako predvideva okrepitev politike dvojnih standardov, kar pomeni, da bi uvažali živila proizvedena po standardih, nižjih kot jih kmetujemo v EU. To bo evropskemu kmetu prineslo nekonkurenčen položaj, slabo pogajalsko moč in višje proizvodne stroške ter močan pritisk na cene.
Kakršnokoli razmišljanje slovenskih poslancev, da bi omenjeni sporazum podprli, je za nas, mlade kmete, poraz. In znak, da v kmetijstvu ni svetle prihodnosti. Znak, da živimo za napačno stvar in da je naše delo obsojeno na nepopravljive posledice. Pozitiven del zgodbe je, da v Evropi zaenkrat še vedno obstaja možnost veta. Odločitve držav kot sta Avstrija in Nizozemska nam dajejo upanje za prihodnost.
V Sloveniji zagotovo ne bomo mogli s svojimi diverzificiranimi kmetijami in stremljenju k naravi prijaznemu kmetovanju slediti pritiskom načina pridelave v državah Mercosurja, zato poslance in Vlado Republike Slovenije pozivamo, da ne trgujete na račun slovenskih kmetov in zavarujete trajnostno kmetijstvo, ki ga razvijamo slovenski kmetje.
Več o Mercosurju pa v videu: https://youtu.be/azsZSmMISoY
Z medijsko podporo:
