NEKAJ UR OBRALO SADJE CELEGA LETA
Živim na sadjarski kmetiji, na kateri imamo posajenih kar nekaj hektarjev trajnih nasadov. S sadjarstvom in vinogradništvom se na kmetiji ukvarjamo že več generacij. Bolj intenzivno (toda še vedno kot hobi) se je začel ukvarjati moj oče, ko pa sem jaz pokazal zanimanje in se tudi vpisal na študij agronomije, pa smo začeli obnavljati stare nasade in kupovati zemljo za nove. Zaposlenih imamo kar nekaj ljudi iz bližnje okolice, in veseli nas, da lahko omogočimo dohodek nekaj družinam v naši bližini. Zelo veliko nam pomeni, da smo kot kmetija družbeno in lokalno odgovorni. Pridelke prodajamo doma v lastni trgovinici, dostavljamo šolam, vrtcem in ostalim javnim zavodom in trgovinam. Del sadja pa prodamo v večjo hladilnico kot kooperanti. Stranke, ki kupujejo sadje pri nas, so zadovoljne in rade poudarijo, da je sadje ne le okusno in lepo, ampak tudi kvalitetno.
Kot sadjar, vinogradnik – kmet, imam rad svoje delo in bi ga težko zamenjal s kakšnim drugim delom. Vendar me boli dejstvo da imamo v panogi vsako leto več izzivov in težav. Naj jih nekaj naštejem.
Spomladanska pozeba. V šestih letih smo imeli kar pet let pozebo. Kakšno leto več, kakšno leto manj. Proti pozebi se borimo na različne načine. Drevesa pred napovedanim mrazom pripravimo na pozebo z nanosom aminokislin. Ponoči kurimo, ustvarjamo meglo. Uporabili smo celo že grelne sveče. Oroševati žal ne moremo, zaradi neprimernega terena, izziv pa je tudi zadostna količina potrebne vode. Zavarovano žal nimamo. Na vseh teh hektarjih bi bil strošek kljub sofinanciranju zavarovalne premije s strani države enostavno prevelik.
Ukrepi so eno leto bolj učinkoviti, drugo manj. Letos s težkim srcem pričakujemo jesen. Kljub temu da so drevesa prazna, moramo izvajati vse tehnološke ukrepe enako oz. še bolj dodelano. S še višjimi stroški, ki jih prazni sadovnjaki zagotovo ne bodo poplačali.
Zahteve po certifikatih. Za pridelavo in predelavo ima naša kmetija certifikate Integrirana pridelava sadja, Izbrana kakovost Slovenija in Global G.A.P. Na to smo ponosni in se zavedamo, kako je to pomembno – tudi za potrošnika. Vsako leto imamo kontrole in inšpekcijske nadzore, ki jih uspešno opravimo, toda stroški certifikatov so zelo visoki. Vendar žal pri prodaji tega sadja ne najdemo potrebne dodane vrednosti in naše sadje pristane na isti polici kot sadje, ki pride k nam iz tujine. Sadje, ki je pridelano v »bolj ohlapnih pogojih«. In to sadje razvrednoti naše delo, pridobljene certifikate in kakovost, ki jo zagotavljamo potrošniku. In res si srčno želim, da bo potrošnik nekoč to prepoznal.
Fitofarmacevtska sredstva. Seznam fitofarmacevtskih sredstev se vsako leto zmanjša za kakšno aktivno snov oz. pripravek. Škodljivcev, bolezni in ostalih nevšečnosti pa je vedno več. Naj povem, da je to tako kot pri človeku, včasih je potreben kakšen vitamin ali pa zdravilo, ki nas brani ali pa zdravi.
Sezonska delovna sila. Panogi sadjarstva in vinogradništva sta delovno intenzivni panogi, ki največ delovnih resursov zahtevata jeseni. Takrat moramo namreč pospraviti vse pridelke. Sadjarji imamo vsako leto več težav s sezonsko delovno silo. Domače (mlade) delavce je zelo težko dobiti. Mogoče če bi lahko ponudili višjo urno postavko, bi se še mladi lažje odločali za tako delo, vendar razmere na trgu tega ne omogočajo. Cena sadja tega enostavno ne prenese.
Posodobitev mehanizacije. Cene kmetijske mehanizacije so vsako leto vsaj za kakšen procent višje. So pa nujne, da lahko optimiziramo pridelavo in razbremenimo vpliv na okolje. Zagotovo so v pomoč razpisi, vendar je konkurenca izjemno močna in vseprevečkrat (mladi) kmetje nimamo zadostnega števila točk in ostanemo brez prepotrebnih sredstev za razvoj kmetije.
Znanje, povezovanje in sodelovanje. O tem kaj več drugič, vendar moram vseeno izpostaviti dobro sodelovanje s specialisti iz svetovalne službe. Prenos znanja in svetovanje sta sploh v teh kritičnih dneh, ter seveda vseh ostalih, izjemnega pomena.
Vrednost. Prepričan sem, da bo letos cena sadja primerna. Za uvoznika, saj domačega sadja ne bo oz. ga bo bolj malo. Morda pa bo to pripomoglo k temu, da bo slovensko sadje bolj cenjeno in seveda končno primerno plačano.
Namesto letošnje jeseni že komaj čakam naslednjo, za katero upam, da bo poplačala tudi letošnje stroške in skrbi.
Z medijsko podporo:
