VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO
V letu 2018 smo v Sloveniji obdelovali 30.330 GERK-ov vinogradov na 15.550 ha površin, kar pomeni da je razdrobljenost površin v tem sektorju še kako prisotna. Vinogradništvo in vinarstvo sta nedvomno pomembni kmetijski panogi, ki prispevata k razvoju drugih gospodarskih panog, kot je turizem, k poseljenosti podeželja in urejenosti kulturne krajine, predvsem tam kjer gojenje ostalih kmetijskih kultur ni mogoče. Ti dejavniki so zelo pomembni za oblikovanje ukrepov namenjenih omenjeni panogi.
Slovenija ima dolgoletno tradicijo vinogradništva in vinarstva, zato je potrebno tej panogi nameniti veliko pozornosti za ohranjanje obsega pridelave. Kljub vsemu se v zadnjem času opaža opuščanje vinogradništva in vinarstva. Večina vinogradnikov je grozdje pridelovala za prodajo v zadruge, večje kleti, ali pa so vino predelovali za stalne odjemalce npr. vaške gostilne, prijatelje ipd. in v tem več ne vidijo prihodnosti. Najpogosteje se opuščanje dogaja zaradi nesorazmerja med ceno vina in stroški pridelave in predelave (repromaterial, amortizacija mehanizacije in vinograda).
Da bi ohranili ali celo povečali obseg površin vinogradov, je potrebno oblikovati dolgoročne ukrepe v tem sektorju. Že lani so bili vinogradnikom in vinarjem ponujeni ukrepi, kot so krizna destilacija, zelena trgatev in krizno skladiščenje, ki pa služijo samo za premostitev korona krize. Na žalost pa ti ukrepi ne pripomorejo k razvoju in prepoznavnosti slovenskega vina. Tudi letos se pristojni nagibajo k enakim ukrepom.
Prvi korak pri reševanju omenjenih težav v vinogradništvu in vinarstvu je pridelava kakovostnega grozdja in posledično vina, ki bo bolj kakovostno in bo imelo daljšo življenjsko dobo. S promocijo in večjo prepoznavnostjo v svetu, ne samo kot turistična destinacija, ampak tudi kot dežela kakovostnega vina, bi pri končnem potrošniku vzpodbudila več atraktivnosti in posledično zanimanja. Del denarja, ki je namenjen kriznim ukrepom bi bilo potrebno nameniti oblikovanju organa, ki bi skrbel za generično promocijo vina v svetu in pri nas.
Velikokrat se pozabi na nas mlade, ki bomo na teh površinah kmetovali, tudi v prihodnje. Za našo prihodnost bi bilo s strani odločevalcev modro, da pri odločanju upoštevajo in spoštujejo mlade, ki smo v prihodnje pripravljeni doprinesti slovenskemu kmetijstvu.
Zavedamo se, da obdobje v katerem smo večini sektorjev ne prinaša nič dobrega. Nam pa ta čas kaže veliko pomanjkljivosti in napak, ki so se dogajale v preteklosti, v smislu tako pridelave grozdja in vina, kot tudi same prodaje in promocije vin v svetu.
Čas je, da se to spremeni in Slovenijo postavimo na vinski zemljevid sveta.
Z medijsko podporo:
