Skozi oči mladega kmeta – TUDI TO JE SLOVENSKI TRAKTOR …
Nekaj časa nazaj se je v veliko medijih pojavil podatek, da smo Slovenci rekorderji po številu traktorjev. Povprečno naj bi imeli en traktor na vsakih dvajset Slovencev. Javnost je spet glasno udrihala čez (pre)dobro mehaniziranostjo slovenskih kmetov. Subvencije, veliko traktorjev pa vseeno stalno pritoževanje o težkih pogojih dela. Pa je res tako?
Nečesa se je treba zavedati. Traktor za kmeta ni luksuz, ki bi ga imel zaradi veselja, pač pa nujno sredstvo, da lahko opravi delo. Delo na kmetiji bi se lahko naredilo tudi brez ali z manjšim traktorjem. Ampak svet gre naprej, se razvija, poleg tega pa kmetje na traktorju velikokrat preživimo dobršen del dneva. Zato smo za mehanizacijo včasih pripravljeni nameniti kakšen dodaten evro, ki ga vzamemo iz mošnjička, ki bi bil drugje namenjen za počitnice. Tudi pouk v šoli bi lahko potekal z grafoskopom, gradbenik bi se lahko odpovedal kakšnemu stroju in več dela opravil »na roke« ter gasilci za gašenje požarov uporabljali pol manjša vozila. Bodo svoje delo še vedno opravljali isto učinkovito?
K nakupom kmetijske mehanizacije pogosto svoje doda tudi slovenska mentaliteta, in res je, da je marsikateri stroj včasih sposoben obdelovati večja polja, kot pa jih obdeluje. Večina kmetov se tega zaveda, se povezuje in upamo lahko, da bo takih nakupov v prihodnje vedno manj.
Vseeno se je treba zavedati, da je velik del slovenskih traktorjev starih. Marsikateri traktor je že praznoval Abrahama. Taka mehanizacija ni sposobna obdelovati polj, kvečjemu se jo lahko uporablja za obdelavo vrtička stare mame ali pa da se otroci naučijo voziti traktor. Kljub vsemu, je po naši zakonodaji tak traktor vsakoletno treba peljati na registracijo. Na registraciji sicer preverijo delovanje vozila, a takoj ko zapustimo stavbo za tehnične preglede je odgovornost na nas. Odgovornost, da je vozilo brezhibno je tako pri traktorju kot pri vsakem drugem vozilu vedno na lastniku. Ne vidim smisla, zakaj se traktorji s starostjo nad 25 let, katerih najvišja hitrost ne presega 25 km/h, sploh še registrirajo? To so starodobniki, vozila, ki ne opravljajo pravega dela v kmetijstvu in na cesto pridejo le izjemoma. Celoten postopek tehničnega pregleda in registracije bi lahko preprosto nadomestili s stavkom, da je po doseženem 25. letu traktorja z najvišjo hitrostjo 25 km/h odgovornost za njegovo delovanje na lastniku. Le-ta mora seveda še vedno zagotoviti brezhibnost in zavarovanje vozila. Edina razlika, ki bi jo celotni postopek prinesel je, da lastnik enkrat na leto, ko tak traktor zapelje do sosednjega vrtička, ne bi imel težav zaradi registracije.
Ker kmetu vsakdan grenimo z vedno novo birokracijo, je nujno, da istočasno odstranjujemo star in neuporaben del birokracijskega bremena. Vse skupaj bo pomagalo kmetu pri njegovi efektivnosti in posledično konkurenčnejši ceni pridelkov za potrošnika. Istočasno zavajajoča statistika o lastništvu traktorjev gradi mejo in ustvarja nepotrebno zavist med potrošnikom in kmetom, namesto da bi hodili z roko v roki.
Z medijsko podporo:
