Skozi oči mladega kmeta

10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, ki ga na podeželju (še posebej na kmetijah) nekako nočemo videti ali kako naj rečemo? Hm, ne verjamemo vanj? Ga ne poznamo? Se mu izogibamo?

Ker na kmetiji je pomembno, da si fizično močan, da lahko dvigneš vrečo koruze. Pomembno je, da si vzdržljiv, da ob nečloveških urah orješ njivo in zgodaj zjutraj vstaneš za delo v hlevu. Pomembno je, da je vrt prekopan in posajen, ker ga imajo urejenega že vse sosede, pa bodo gledale v tvojega, čeprav nimaš časa, ker kuhaš, čistiš, vzgajaš otroke in delaš na kmetiji. Pomembno je, da delaš, delaš in delaš, pa da zraven ne jamraš.

Pozabljamo, da je poleg fizičnega pomembno tudi duševno zdravje. Koliko svoje energije vložiš ti v to? Si privoščiš počitek? Se odpraviš nekam, kjer imaš mir? Odklopiš kdaj od vsakodnevnih skrbi? Odmisliš očitke drugih? Se pogovarjaš o težavah in stiskah v življenju? Jemlješ to kot del življenja? Si kdaj v življenju resnično rečeš, ej stari, pa lepo je živeti?

Kmet opravlja zelo kompleksno delo. Opravlja ga 24 ur, 7 dni na teden, 365 dni na leto. Poleti, spomladi, jeseni, pozimi. V vročini, dežju, snegu, megli. Na njivi, v hlevu, v sadovnjaku, vinogradu, gozdu, hmelju… In dela, ker to rad počne. In ker mora.

Ste kdaj odkrito govorili o kvaliteti življenja? Poglejmo kvaliteto življenja na kmetiji. Družine na kmetiji morajo imeti, zaradi narave dela, trdne medgeneracijske odnose. Na seminarju Avstrijske zbornice v Celovcu smo ugotovili, da velikokrat družinska nesoglasja ne izhajajo iz ene ali dveh generacij, to je posledica neurejenih odnosov mnogo mnogo generacij nazaj. In ker se o problemih ne pogovarjamo, se le ti nikoli ne rešijo.

V Avstriji medgeneracijske odnose naslavljajo z ozaveščanjem o sistemih znotraj družine. Poglejmo si primer sistema: mama, oče, sin, dve hčerki tvorijo primarni sistem družinske kmetije. Sestri se preselita in si drugje ustvarita vsaka svoj sistem. Sin, ki bo prevzel kmetijo, domov pripelje partnerko. Nastane nov sistem mlade družine na kmetiji. Vsi si morajo vzeti čas, da razumejo ozadje novega ter primarnega sistema. Nihče, ne iz primarne, ne iz nova družine, nima pravice obstajati in vrednotiti sistema, v katerega se ni rodil. Potrebno je opazovati, poskusiti razumeti in ne obsojati. Vse probleme, ki nastanejo znotraj sistema je potrebno reševati znotraj sistema. 1 na 1.

Velikokrat radi pogledamo čez severno državno mejo in zavzdihnemo, kako dobro imajo to in ono urejeno v Avstriji. In ponovno poglejmo navzgor. Avstrijci imajo že 15 let urejeno psihološko pomoč kmetom – preko SOS telefonske linije, pogovorov, svetovanj na različnih področjih (npr. prevzem kmetije, preobremenjenost, izgorelost, alkoholizem), izobražujejo družbo o tem, da moramo spregovoriti, če imamo težave.

Kdaj bo slovensko podeželje dobilo podporo in pomoč? Kdaj se bomo začeli pogovarjati o duševnih stiskah in možnostih pomoči? Kdaj si bomo priznali, da potrebujemo pomoč? Ko bo prepozno?

Zato naslednjič, ko se ne boš počutil dobro, pokliči prijatelja. Se odpravi na sprehod ali izlet. Si spočij in oddahni. Presliši zlobne pripombe in odmisli očitke drugih. Zadihaj. Poskusi razumeti drugega in se postavi v njegove škornje.

Začnimo se zavedati, da je duševno zdravje pomembno in da so urejeni odnosi osnova za kvaliteto življenje na kmetiji, na sploh za življenje. Kvaliteta življenja se tiče vseh nas in nam mora biti v interesu živeti kvalitetno, konec koncev smo ljudje socialna bitja in vsi želimo biti srečni, sprejeti, biti ljubljeni in imeti dobre odnose. Pustimo si pomagati, začnimo se pogovarjati. Preženimo stigmo in dvignimo kvaliteto življenja, na kmetiji, na podeželju, na vseh nivojih.