Skozi oči mladega kmeta
Vsak Slovenec zavrže 73 kilogramov hrane na leto, kar približno nanese 151 tisoč ton in, glej ga zlomka, ga največ prispevajo prav gospodinjstva v katerem živiva jaz in ti. In to ni samo okoljski problem, marveč tudi socialni in finančni.
Ko se ob dnevnem pregledu novic (tako na družbenih omrežjih, kot na poročilih na televiziji) izvemo in zagledamo kupe odvržene hrane nas malo ne stisne, saj pomislimo na mnoge lačne ljudi (največkrat tiste v Afriki, na “svoje” pogosto pozabimo). Da zavržemo preveč hrane se zavedamo vsi; pa naredimo kaj za to?
Dejstvo, da se več hrane zavrže v mestih kot na podeželju je neizpodbitno. Potrošnik v mestu je ob sprehodu med trgovskimi policami večkrat bombandiran s strani akcij kot so 3 za 1, XXL pakiranja ipd. Tako velikokrat kupujejo z očmi, namesto z možgani. Zakaj bi kupili 3 kg paradižnika (po možnosti iz Španije, ki je 5x bolj šprican od slovenskega), če ne veš kako ga v kuhinji uporabiti in ti bo čez 2 dni zgnilil? Poleg tega ni tolikšnih možnosti za kompostiranje oz. predelavo odpadkov, kot je to navada na podeželju. Ker mi lahko odpadke damo na kompost, na gnoj ali z njimi nahranimo pujse in kokoši, pse in mačke.
Vsi, ki so že poskusili pridelati hrano (naj bo to na 2ha njivi ali balkonskem vrtičku) se zavedajo njenega pomena – hrano CENIJO. Če veš koliko dela, truda in denarja si vložil v pridelavo okusnega domačega krompirja, potem boš tudi v kuhinji vse naredil, da ga boš pametno uporabil in pojedel.
Vse pa se začne pri vzgoji. Na podeželju, ki je v preteklosti velikokrat živelo v pomanjkanju, je metanje hrane v koš nedopustno, skoraj grešno. Babice, stare mame ali ome – kakorkoli jih želite poimenovati – so (in marsikje še vedno) poskrbijo, da se ostanki kosila umetelno pojavijo na krožniku za večerjo. Včasih tudi za kosilo naslednji dan. Zakaj bi metali hrano vstran, če še je vedno dobra, zdrava, okusna? Poleg tega so podeželske gospodinje prave mojstrice v pripravi ozimnice kot solate, omake ali samo zamrznjeno hrano.
In dokler ne boš sam pridelal solate in paradižnika, naredil omako, vzredil, predelal in spekel meso, tako dolgo se ne boš zavedal koliko truda je vloženega v pripravo enega hamburgerja, ki ti ga v kiosku s hitro hrano segrejejo v 2 minutah.
Hrani je treba povrniti vrednost, ki si jo zasluži. Z njo moramo delati spoštljivo in preudarno. Le tako bomo preprečili polne smetnjake istočasno pa prihranili tudi kakšen cent, ki ga bomo lahko uporabili pri nakupu kakovostnejše hrane.