OBLIKOVANJE KMETIJSKE POLITIKE SKUPAJ S KMETI
Kraljevino Nizozemsko v kmetijskem svetu, bolj kot s prostranimi polji tulipanov in mlini na veter, asociiramo z inovativno in tržno naravnano proizvodnjo, ki svoji majhnosti navkljub proizvaja ogromne količine hrane. Kako pomembno gospodarsko panogo kmetijstvo predstavlja na Nizozemskem je razvidno tudi iz projektov v preteklosti – zaradi pomanjkanja zemlje se je država namreč odločila za »izgradnjo« polderjev. Zemlja na novonastalih območjih je bila izredno rodovitna in kot nalašč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Področje nizozemskih polderjev je zaradi kakovostne zemlje še danes primarno usmerjeno v rastlinsko produkcijo, tam pa se najde tudi kar nekaj živinorejskih kmetij. Ena izmed njih je kmetija družine Van Overbeek, ki smo jo obiskali v sklopu delovne skupine Evropskega sveta mladih kmetov Ceja. Glavna dejavnost Van Overbeek-ovih je proizvodnja mleka, ki jim ga trenutno daje 750 krav. Družina skupno obdeluje 400 ha površin, kjer pridelujejo krmo za lastne potrebe.
Brata Van Overbeek, ki kmetijo vodita skupaj s svojim očetom, sta nam takoj ob prihodu na kmetijo predstavila svojo največjo težavo. V letu 2014 se je družina podala v ogromno investicijo izgradnje novega hleva s kapaciteto 1000 krav molznic. Dobili so vso potrebno dokumentacijo in gradnjo v letu 2015 tudi zaključili. Temu pa je sledil šok – država je močno spremenila zakonodajo na področju živinoreje in uvedla »emisijske kvote«, ki kmetom prinašajo še dodatno finančno breme. Tudi danes, pet let po izgradnji hleva, brata Van Overbeek še vedno nista dosegla števila molznic, za katerega je bil hlev prvotno namenjen – kljub temu da sta za stroške kvot namenila že vsaj toliko denarja, kolikor ju je stala izgradnja hleva. Lastnika sta izrazila globoko razočaranje nad državo in predvsem nad hitrimi zakonodajnimi spremembami. V primeru, da bi za zakonodajo vedela prej, se nikoli ne bi odločila za gradnjo hleva, vsaj ne v takem obsegu. S svojo investicijo sta sebi in svojima družinama želela zagotoviti dolgoročen dohodek, a danes, pet let kasneje, še vedno odplačujeta visoke kredite in se sprašujeta, kdaj bosta spet lahko zaživela brezskrbno življenje. Še posebej ju boli to, da je bila nova zakonodaja in uvedba »emisijskih kvot« v delu že, ko je kmetija dobila potrditev vseh potrebnih dokumentov. To je bil tudi razlog, da se je družina odločila vložiti tožbo proti državi, ki pa so jo, tako kot še nekaj ostalih kmetov, izgubili.
Na kmetiji, kjer na dan namolzejo več kot 25.000 kg mleka, poleg družinskih članov delajo še trije delavci. Kljub temu, da ne molzejo z robotom, si v prihodnje želijo molzti trikrat na dan. Njihove krave šest ur na dan preživijo zunaj. Brata Van Overbeek sta povedala, da za razliko od drugih kmetov, oni krave izpustijo na prosto za tri ure po vsaki molži, saj s tem dosežejo boljši ritem. Ker je proizvodnja v regiji Flevoland zelo intenzivna, imajo kmetije velike presežke gnoja – Van Overbeekovi ga polovico izvozijo v bližnjo bioplinarno.
Kljub temu, da v večini evropskih držav težko najdemo kmetije primerljivi kmetiji Van Overbeek-ovih, je njihov primer dokaz, kako pomembno je, da se zakonodaja oblikuje kmetom prijazno in še posebej pravočasno. Kmetje obožujemo svoje delo, negujemo naravo in spoštujemo svoje živali. Namesto, da nas politika pri delu ovira, bi država morala prepoznati potencial ljudi, ki so delo pripravljeni opravljati iz ljubezni in ne le z željo po zaslužku. Pri oblikovanju kmetijske politike je pomembno, da se le-ta oblikuje skupaj s kmeti in da deležniki ne prehitevajo, pač pa se prilagodijo situaciji v kmetijstvu. Zakoni ne smejo spreminjati čez noč, o vseh idejah in možnih spremembah pa je kmete potrebno obvestiti leta vnaprej, saj je to edini način, da kmetijstvo ohranimo funkcionalno. Kot pravita brata Van Overbeek: »Ni prijeten občutek, ko te politika stisne v kot in prisili, da 5 let delaš zastonj.«
Zapisala: Polona Globočnik
