Šmarjeta, 6.-8. 10. 2023
Med 6. in 8. oktobrom je v Šmarjeti potekal delovni vikend Komisije za mladinske politike. Delovnega vikenda na temo pokojninske reforme sta se v imenu ZSPM udeležili Tjaša Mavsar in Ajda Podlesnik. Prisotna pa je bila tudi Eva Kotnik, vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja, sicer v vlogi predsednice Mladinskega sveta Slovenije.
Pišeta Tjaša Mavsar in Ajda Podlesnik, (Eva Kotnik)
Kaj je komisija Mladinskega sveta Slovenije za mladinske politike? Komisija MSS za mladinske politike (KMP) je bila ustanovljena leta 2009. Temeljni namen ustanovitve je bila želja po bolj temeljiti obravnavi ključnih področij mladih, ustvarjanju in njihovem spreminjanju. Sestavljajo jo do 3 predstavniki iz organizacij članic, člani Kolegija MSS in del zaposlenih na MSS. Na osnovi KMP želi MSS okrepiti položaj mladih in mladinskih organizacij v družbi, saj meni, da je aktivna udeležba tega segmenta prebivalstva v javnem življenju ključna za dobrobit in visoko kvaliteto življenja. S pomočjo dela KMP MSS med drugim prispeva tudi k preprečevanju diskriminacije, doslednem spoštovanju pravic vseh mladih in k aktivnemu zagotavljanju enakih možnosti.
Kaj se počne na delovnih vikendih? Predstavniki organizacij članic Mladinskega sveta Slovenije (do 3 na vsako organizacijo) se sestanejo z namenom razpravljanja o določeni tematiki in oblikovanju skupnih stališč MSS na to temo. To je pomembno predvsem zato, da lahko MSS na srečanjih z odločevalci (ministrstva, posveti, delovne skupine) zagovarja interese vseh mladih, ki jih predstavljajo MSS-jeve organizacije članice, torej tudi podeželsko mladino. Primer, kaj smo počeli na delovnem vikendu s področja mladih na trgu dela (1.- 4.4. 2022) si lahko pogledaš tukaj.
Delovni vikend se je začel v petek, 6. 10. 2023, popoldne. Petkov večer je bil namenjen vsebinski seznanitvi s tematiko pokojninske reforme in spoznavanju udeležencev. V soboto smo oblikovali reko delovnih vikendov KMP in nanjo umestili naše ladjice, glede na to, na katerem delovnem vikendu smo se pridružili. Po tej uvodni aktivnosti smo še malo obnovili znanje o pokojninski reformi, ki smo ga prejeli prejšnji večer, in se razdelili v skupine. Vsaka skupina je obravnavala določen del tematike in to zapisala na plakat. Naša dognanja in razmišljanje smo nato predstavili ostalim udeležencem, kar je ustvarilo podlago za razvoj zanimivih debat. V nedeljo dopoldne smo našo obravnavano temo še bolj razdelili na glavne ideje, nakar si je vsak posameznik oz. dvojica izbral vodilno idejo, ki mu je bila najbolj blizu, in jo opisal v mnenjskem dokumentu. Po tej aktivnosti smo imeli sejo KMP, na kateri smo potrdili mnenjski dokument.
Do omenjenih stališč v mnenjskem dokumentu smo prišli s konkretno debato, izhajali pa smo s seznanitvijo in s poznavanjem trenutnega pokojninskega sistema. Ta je sestavljen iz treh stebrov:
PRVI STEBER
Ta je obvezen za delodajalce, delavce in prav tako za samozaposlene. Nosilec in izvajalec sistema prvega stebra je ZPIZ, ki temelji na medgeneracijski pogodbi, po načelu vzajemnosti in solidarnosti.
DRUGI STEBER
Je način varčevanja na naših individualnih osebnih računih. Poznamo obvezno dodatno zavarovanje in prostovoljno dodatno zavarovanje.
Obvezno dodatno zavarovanje plačujejo delodajalci za tiste svoje zaposlene, ki opravljajo pretežno težka in zdravju škodljiva dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več uspešno poklicno opravljati.
Prostovoljno dodatno zavarovanje se deli na kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki poteka po pokojninskem načrtu in so za delodajalca in zaposlene premije davčna olajšava ter na individualno dodatno zavarovanje. Ta pa je odvisno od posameznikove odločitve in premijo plačuje posameznik in v tem primeru ni davčne prednosti za delodajalca.
TRETJI STEBER
Ni odvisen od statusa zaposlitve posameznika. Predstavlja različne možnosti individualnega pokojninskega zavarovanja za starost v različnih naložbenih produktih (varčevanje v obveznicah, delnicah, preko vzajemnih skladov, investicijskih zavarovanj…)
Kot rezultat delovnega vikenda je bil oblikovan mnenjski dokument, katerega smo zasnovali na osnovi nabora 14-ih ukrepov in jih podkrepili s temeljito razlago. Predstavniki organizacij članic Mladinskega sveta Slovenije smo vsako točko posebej skrbno prediskutirali in tako oblikovali skupne, sledeče ukrepe:
- Tretiranje pokojnine kot ekonomske kategorije.
- Dostopnost drugega stebra.
- Priprava sistema za prenos prispevkov iz stebra I. v steber II. in s tem vzpostavitev dolgoročne vizije preobrazbe pokojninskega sistema.
- Finančni mehanizem, ki poskuša omiliti rast izdatkov zaradi pokojninskih prispevkov v obdobju krepitve II. in III. stebra.
- Prostovoljno plačilo prispevkov bruto plače študentskega dela v II. steber, ki je neodvisno od trenutnega delodajalca.
- Vključevanje finančne pismenosti v formalni in neformalni izobraževalni sistem.
- Spodbujanje zgodnjega vstopa na trg dela in kasnejšega izstopa.
- Študentsko delo se ne všteva v izračun višine pokojnine.
- Normiranje izračuna pokojninske osnove.
- Vključevanje dolgotrajno brezposlenih na trg dela – reskilling; upskilling.
- Dvig starosti upokojitve pri uvedbi prilagoditev in olajšav za delavce določene starosti v poklicih, ki obremenjujeno posameznikovo zdravje ali zahtevajo višjo telesno zmožnost kot zaščito za starejše zaposlene.
- Možnost, da se prostovoljstvo šteje v pokojninsko dobo ob plačevanju prispevkov s strani orgnizacij.
- Možnost plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno za made, ki aktivno doprinesejo razvoju domače kmetije.
- Prostovoljna izbira za znižanje pokojninske dobe ob zvišanju prispevne stopnje.
Ena izmed zadnjih, ključnih in zaključnih aktivnosti je bila porazdelitev v skupine, glede na to katere problematike so nam bile najbližje. Naša naloga je bila, da jasno zapišemo in obrazložimo zgoraj navedena stališča.
S Tjašo sva se poglobljeno ukvarjali s točkama
12) Možnost, da se prostovoljstvo šteje v pokojninsko dobo ob plačevanju prispevkov s strani organizacij in
13) Možnost plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno za mlade, ki aktivno doprinesejo k razvoju domače kmetije.
In zakaj se nama omenjeni tematiki zdita pomembni?
Velik problem in zapostavljenost se kaže pri posameznikih, ki so dovolj aktivni v svojih organizacijah, da je zaradi prostovoljnih obveznosti opravljanje službenih dolžnosti oteženo, hkrati pa v svojih organizacijah niso zaposleni. Tako je kljub veliki dodani vrednosti družbi, zaradi pozne zaposlitve njihova pokojnina neprimerno manjša, kot pa bi bila ob redni zaposlitvi, mnoga leta dela pa ne štejejo v pokojninsko dobo. Rešitev vidimo v tem, da organizacijam ponudimo možnost izbire plačevanja pokojninskega prispevka svojim prostovoljcem. Kljub temu, da se zavedamo, da večina organizacij nima zadostnih sredstev, da bi plačevanje prispevkov bilo mogoče, pa je nujno zagotoviti možnost izbire za tiste, ki so tega zmožne. S tem bi tudi mlade spodbudili v aktivno vključevanje v prostovoljske organizacije.
Prav tako je položaj mladih, ki s svojim delom aktivno doprinesejo k razvoju domačih kmetij in s tem podeželja, bistveno zapostavljen in zaznamovan z njihovim vložkom dela, ki se ne šteje v njihovo pokojninsko dobo. Med tem, ko imamo na drugi strani mlade, ki že vstopajo na trg dela s študentskim delom, ki se že primerno ovrednoti s prispevki in jim zato že teče pokojninska doba. Mladi s kmetij, zaradi pomoči na domači kmetiji zato pogosto nimajo priložnosti ali časa službovati ali opravljati študentskega dela in s tem vlagati v pokojninsko blagajno.
Zagovarjali sva tudi možnost plačevanja pokojninskih prispevkov, za mlade, ki delajo na domači kmetiji, saj bi s tem, poleg dodatnih pokojninskih prispevkov, zmanjšali problematiko praznjenja slovenskega podeželja, staranja tamkajšnjega prebivalstva, prehranske varnosti in samooskrbe s hrano.
Po zaključku delovnega vikenda bi lahko rekli, da smo vsi odnesli ogromno novega znanja in predvsem zavedanja, da je pokojninsko zavarovanje pri mladih zelo neznan predmet razprave. Mladi se premalo zavedamo, kako pomembno je da sodelujemo pri takšnih razpravah, kjer se kroji socialna varnost, ne naših staršev, ampak nas samih.
Kot pripravo na delovni vikend smo v sredo, 27. oktobra smo na zoom-u, med našimi člani iskali odgovor na vprašanje: “Dočakati penzijo na podeželju: da ali ne?”. Ajda in Tjaša sva zaključke delovne skupine uporabili kot izhodišče za zagovarjanje interesov mladih kmetov in nasploh mladih s podeželja na tem delovnem vikendu. Debata je tekla o (ne)razumevanju delovanja pokojninskega sistema in njegovega pomena ter (ne)uspešnosti politik in (ne)vključevanju mladih (kmetov) v snovanje, kot tudi o učinkih tovrstnih politik na mlade na podeželju.
Namen delovne skupine je bil odpreti debato na temo pokojninskega sistema in eden izmed prvih korakov oblikovanja stališča ZSPM o pokojninski reformi. Z nami je bila tudi višja sodelavka na KGZS, Urška Ahlin Ganziti.
Na delovni skupini je bilo mogoče zaznati interes za nadaljnja srečanja na to temo iz strani sodelujočih, kot tudi interes nadaljnjega in bolj poglobljenega sodelovanja na tem področju s strani KGZS.
Prispevek so pripravile: Tjaša, Ajda, (Eva)
Ekipa področja za mladinske politike in razvoj podeželja
