Med 14. in 16. aprilom je na Sv. Joštu nad Kranjem potekal delovni vikend Komisije za mladinske politike. Delovnega vikenda na temo prenove pravilnika KMP se je v imenu ZSPM udeležila Tjaša Vičič (članica področja mladinskih politik in razvoja podeželja). Prisotna pa je bila tudi Eva Kotnik, tokrat v vlogi Mladinskega sveta Slovenije. 

Pišeta Eva Kotnik in Tjaša Vičič

Kaj je komisija Mladinskega sveta Slovenije za mladinske politike? Komisija MSS za mladinske politike (KMP) je bila ustanovljena leta 2009. Temeljni namen ustanovitve je bila želja po bolj temeljiti obravnavi ključnih področij mladih, ustvarjanju in njihovem spreminjanju. Sestavljajo jo do 3 predstavniki iz organizacij članic, člani Kolegija MSS in del zaposlenih na MSS.  Na osnovi KMP želi MSS okrepiti položaj mladih in mladinskih organizacij v družbi, saj meni, da je aktivna udeležba tega segmenta prebivalstva v javnem življenju ključna za dobrobit in visoko kvaliteto življenja. S pomočjo dela KMP MSS med drugim prispeva tudi  k preprečevanju diskriminacije, doslednem spoštovanju pravic vseh mladih in k aktivnemu zagotavljanju enakih možnosti.

Kaj se počne na delovnih vikendih? Predstavniki organizacij članic Mladinskega sveta Slovenije (do 3 na vsako organizacijo) se sestanejo z namenom razpravljanja o določeni tematiki in oblikovanju skupnih stališč MSS na to temo. To je pomembno predvsem zato, da lahko MSS na srečanjih z odločevalci (ministrstva, posveti, delovne skupine) zagovarja interese vseh mladih, ki jih predstavljajo MSS-jeve organizacije članice, torej tudi podeželsko mladino.  Primer, kaj smo počeli na delovnem vikendu s področja mladih na trgu dela (1.- 4.4. 2022) si lahko pogledaš tukaj.  

Delovni vikend se je začel v petek, 14. 4. 2023, popoldne. Petkov večer je bil namenjen vsebinski seznanitvi s tematiko trajnostnega razvoja s poudarkom na okoljskem vidiku. Po uvodno-spoznavnem delu smo po skupinah pregledali relevantno gradivo, npr.  Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda 2030, OZN), Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) ipd. V soboto zjutraj so skupine predstavile ključne informacije iz gradiva. Preko predstavitev in poglobljene debate smo Izbrali glavna področja, na katera smo se želeli osredotočiti, to so:

1.  Krožno gospodarstvo in hitra moda.
2.  Trajnostna mobilnost.
3.  Prehranska varnost in trajnostno kmetijstvo.
4.  Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije. 

V nadaljevanju smo se razdelili v skupine glede na naše interese in najprej  pripravili pregled stanja na posameznem področju, nato pa oblikovali tudi prve predloge ukrepov, katere smo predstavili ostalim prisotnim in glasovali za tiste, ki so se nam zdeli najbolj pomembni. Nato je vsaka skupina izbrane ukrepe še poglobila in konkretizirala, ter jih predala v razpravo ostalim prisotnim.  

Ukrepi krožnega gospodarstva so zajemali podporo države krožnemu gospodarstvu, uvedbo trajnostnih pristopov pri načrtovanju novogradenj grajenih z javnim denarjem, preprečevanje negativnih učinkov hitre mode na okolje, oblikovan je bil ukrep program izobraževanja o trajnostnem podjetništvu ter ukrep potrebne opredelitev in delitev virov na skupne in tržne. 

V skupini trajnostne mobilnosti so člani oblikovali predloge in ukrepe, ki so se osredotočili na pravno ureditev ter spodbude zmanjšanja uporabe in lastništva osebnih avtomobilov, posledično pa predstavili ukrepe izboljšanja učinkovitosti železniškega sistema, spodbujanja podnebne nevtralnosti in  načrtovanja kakovostnih, udobnih kolesarskih stez. 

Tretja skupina, v kateri sva sodelovali tudi Tjaša in Eva smo oblikovali ukrepe za prehransko varnost in trajnostno kmetijstvo. Oblikovanih je bilo pet ukrepov, in sicer: 

1. Strateško partnerstvo za zmanjšanje izgube hrane (food loss) in odpadne hrane (food waste). Namen tega ukrepa je boj proti odstopanjem družbe prekomerne potrošnje, zaščita okolja, varčevanje z viri in zmanjšanje proizvodnje odpadkov. Predlagali smo holtističen pristop k reševanju omenjenega problema, skozi 6 osti: raziskovanje in komuniciranje, kazalniki in merjenje, vzpostavitev hierarhije ukrepov, upravljanje s presežki in socialna politika, kohezijski vidik ter sinergija skozi celotno verigo preskrbe s hrano. 
2. Spodbujanje tako pridelave kot potrošnje trajnostne lokalno pridelane hrane, tudi rastlinskega izvora. Ukrep vključuje tako spodbujanje (finančno in nefinančno) lokalnega okolja, da se samo oskrbuje in s tem poveča kakovost življenja vseh, ki so vključeni v ta proces, kot tudi promocijo slovenske pridelave in predelave hrane in pa seveda spodbujanje države, da nameni več pozoronosti spodbujanju napredka pri trajnostni proizvodnji hrane s financiranjem raziskav in dejavnosti na s temi povezanimi področji. Kot učinek ukrepa je bil navedena cenovno dostopna in kakovostna lokalno pridelana hrana.
3. Sistemski pristop k revitalizaciji funkcionalno degradiranih območij. Ukrep podaja predlog celostnega pristopa in vzpostavitvi kriterijev, s katerimi bi ocenili možnost revitalizacije FDO ter hkrati spodbuja in poziva k ostrejši, jasno definiranim zakonskim restrikcijam pri ohranjanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti v drugo kategorijo namembne rabe. 
4. Zagotavljanje možnosti obroka rastlinskega izvora v javnih ustanovah in na javnih dogodkih. Predlog govori o tem, da se uzakoni možnost izbire rastlinskega obroka v vseh javnih ustanovah, ki nudijo hrano in pijačo v javnem sektorju, šolah, vrtcih, univerzah, domovih za starejše, bolnišnicah ter zaporih. Pri ponudbi rastlinskega obroka se mora nujno zagotavljati zdravo, lokalno, trajnostno in nutricionistično ustreznost. 
5. Razvoj celovitega in učinkovitega podpornega okolja in za trajnostni razvoj podeželskih območij in sonaravno delovanje kmetijskih gospodarstev. Za doseganje potenciala razvoja sonaravnega kmetijstva v slovenskem prostoru potrebujemo močno, kvalitetno in motivirano podporno okolje, katerega sestavljata tako politična kot tudi finančna podpora skupaj s kvalitetno in motivirano strokovno podporo kmetovalcev in drugih relevantnih akterjev, kot tudi ozaveščenost vseh vključenih v družbi. 

Poleg vseh omenjenih ukrepov, pa je naša skupina izpostavila tudi pomen:

1. podatkovno podprtega odločanja, torej, ukrepi naj upoštevajo dejanske znožnosti in potrebe prostora in njenega prebivalstva;
2. mehkih prehodov, torej, izogibanje nenadnemu uveljavljanju sprememb (“čez noč”), brez prehodnega obdobja;
3. upoštevanja večplastnosti posledic ukrepov, torej tako okoljskih kot tudi ekonomskih in socialnih. 

Naslednji delovni vikend Komisije za mladinske politike bo jeseni, temo pa bomo določili še pred poletjem. Sledite nam, da ne zamudite priložnosti, da prispevate svoj košček k našemu “podeželskemu” stališču. 

Prispevek sta pripravili: Eva Kotnik, vodja področja za mladinske politike in razvoj podeželja in Tjaša Vičič, članica področja za mladinske politike in razvoj podeželja