Med 1. in 4. aprilom je na Zaplani nad Vrhniko potekal delovni vikend Komisije za mladinske politike. Delovnega vikenda na temo zaposlovanja mladih sta se v imenu ZSPM udeležili Eva Kotnik in Tjaša Vičič.
Piše Eva Kotnik
Kaj je komisija Mladinskega sveta Slovenije za mladinske politike?
Komisija MSS za mladinske politike (KMP) je bila ustanovljena l. 2009 z namenom ustvarjati in spremljati ključna področja mladih. Sestavljajo jo do 3 predstavniki iz organizacij članic, člani Kolegija MSS in del zaposlenih na MSS. Na osnovi KMP želi MSS okrepiti položaj mladih in mladinskih organizacij v družbi, saj meni, da je aktivna udeležba tega segmenta prebivalstva v javnem življenju ključna za dobrobit in visoko kvaliteto življenja. S pomočjo dela KMP MSS tudi prispeva k preprečevanju diskriminacije, doslednem spoštovanju pravic vseh mladih in k aktivnemu zagotavljanju enakih možnosti.
Delovni vikend se je začel v petek, 1. 4. 2022, popoldne.
Petkov večer je bil namenjen predvsem spoznavanju udeležencev med sabo ter vsebinskemu uvodu. Preko pregleda štirih ključnih dokumentov smo se seznanili z osnovami problematike mladih na trgu dela. Pregledali smo Raziskavo Mladina 2020, Nacionalni program za mladino 2013-2022, Mnenjski dokument Mladinskega sveta Slovenije na temo Zaposlovanja mladih ter shema Jamstvo za mlade. Pri preučevanju smo se osredotočili na pomen problematike zaposlovanja mladih na prisotnost analize stanja ter ukrepe.
Sama sem bila del skupine, ki je preučevala področje zaposlovanja in podjetništva mladih v Mladini 2020. Največ smo govorili o atipičnih oziroma fleksibilnih oblikah zaposlovanja, ki prevladujejo med mladimi v Sloveniji. Slovenija je namreč po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi in deležu mladih, ki opravljajo dela v atipičnem času vseskozi v samem vrhu EU, četudi se brezposelnost mladih v Sloveniji vseskozi giblje pod povprečjem EU. V zadnjih letih se je za povečanje zaposlitvenih možnosti bistveno povečala pripravljenost mladih na geografsko mobilnost, na dodatna izobraževanja ter sprejetje začasne zaposlitve za nižje plačilo. Kar tretjina je pripravljenih delati zastonj, slabi dve tretjini pa sta za prekinitev brezposelnosti pripravljeni stopiti na samostojno podjetniško pot. Ravno na račun tega se je močno povečala tudi želja mladih po zaposlitvi v zasebnem sektorju. Zaskrbljujoč je podatek, da tisti mladi, ki delajo, poročajo o povprečni delovni obremenitvi 36,4 ure na teden, kar je blizu obremenitvi za polni delovni čas (40 ur na teden); največ tisti, ki so še aktivno vključeni v izobraževanje, kar kaže, da je »študentsko delo« še vedno »zlorabljeno«, saj v večini primerov ne gre za začasna in občasna dela temveč semi-redne zaposlitve za polovični ali polni delovni čas.
Soboto, 2. 4. 2022, smo začeli z “Dixit” kartami s pomočjo katerih smo drugim udeležencem predstavili, kaj naše organizacije počnejo na področju zaposlovanja mladih.
Predstavnici ZSPM sva pohvalili delovanje naše delovne skupine za mlade kmete, ki zelo aktivno skrbi za zagovorništvo mladih kmetov, med drugim tudi njihovih pravic na področju dela in si prizadevamo za ustvarjanje boljših pogojev za kmetijsko dejavnost in s tem tudi delo mladih na podeželju. Prav tako sva omenili projekt Nemoč podeželja, katerega cilj je zaposlitev novega profila svetovalcev v okviru KGZS, ki bodo s psihološkimi znanji in razumevanjem kmečkega življenja znali nagovoriti kmete in njihove stiske.
Nato smo nadaljevali s predstavitvami dokumentov, ki smo jih pregledali dan prej. Res temeljito smo pregledali dokumente in pri tem bili pozorni na:
(a) deležnike,
(b) problematike in
(c) ukrepe.
Tako je sproti med predstavitvami nastajal zemljevid zaposlovanja mladih.
Po izčrpnem uvodu v problematiko zaposlovanja mladih smo se ponovno razdelili v skupine. Skupine smo dobili tako, da smo razdelili ključne probleme z “zemljevida” v smiselne sklope.
Tako smo dobili štiri vsebinske sklope:
(1) pred prvo zaposlitvijo,
(2) prva zaposlitev,
(3) možnosti zaposlitve ter
(4) kakovost zaposlitve.
Sledilo je delo po skupinah, ki smo jih izbrali glede na to katere problematike z so nam bile najbližje. Jaz sem izbrala področje “možnosti zaposlitev”, ki je sicer bilo precej široko, a je zajemalo tudi tisti problem, ki je bil meni osebno najbližje, t.j. centralizacija zaposlitev v večjih središčih. Po skupinah smo predelali posamezne sklope in pripravili predloge za izboljšanje stanja. Na plakate smo zapisali samo tiste, za katere smo po temeljitih predstavitvah in izčrpni debati zaključili, da so potrebni in smiselni.
Nedeljo, 3. 4. 2022, smo namenili konkretizaciji ukrepov.
Najprej smo preverili katere ukrepe smo izbrali z glasovanjem in jih po potrebi tudi nekoliko predrugačili, nato pa je sledila konkretizacija ukrepov po skupinah. Pri tem smo se osredotočili na naslednja vprašanja:
(1) Kaj je ukrep in katero problematiko naslavlja?
(2) Na koga je naslovljen?
(3) Kaj so predvideni učinki ukrepa?
Naša skupina se je osredotočala na ukrepe vezane na možnosti zaposlitev mladih, kar je zajemalo različne ukrepe, vse od zakonske ureditve hibridnega dela, preko urejanja in povečanja inšpektorskih nadzorov za zaposlitve mladih in ozaveščanja o pravicah in dolžnostih mladih in delodajalcev ter ozaveščanja in spodbujanja alternativnih obllik zaposlovanja (zadruge, socialna podjetja) do finančne podpore in vlaganj v ustvarjanje zaposlitev na podeželju. Sama sem največ časa posvetila slednjemu, saj mi je bil vsebinsko najbližji.
Ukrep finančne podpore in vlaganja v ustvarjanje delovnih mest na podeželju izhaja iz problematike centralizacije delovnih mest v večjih zaposlitvenih središčih. To posredno vpliva na praznjenje podeželskih območij in ne koriščenje lokalnih razvojnih potencialov le-teh. Pri razvoju našega ukrepa smo se oprli na nekdanji policentrični razvojni model, ki so ga razvili v 70ih letih prejšnjega stoletja in se je izkazal za dobrega z vidika zmanjševanja regionalnih, še posebej urbano-ruralnih razlik. Pokazalo se je, da ima razpršenost zaposlitvenih središč pomembno vlogo pri zadrževanju ljudi (tudi mladih) na podeželju in s tem ohranjanju podeželja “živega”. Osnova je torej že postavljena, potrebno je le razmisliti o adaptaciji razvojnega modela na aktualne trende in lokalne razvojne potenciale. Pomembno je, da se pri tem upošteva torej lokalne razvojne potenciale, spodbuja endogeni razvoj ter išče bolj trajnostne rešitve.
Naša skupina je tako predlagala, da se spodbuja ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na podeželju za mlade preko finančne podpore tako tistim podjetjem, ki se šele vzpostavljajo na podeželju kot tudi že obstoječim, ki bi se bila pripravljena preseliti (po zgledu Nemčije) z večjega središča na podeželje. Pomembno je, da je umeščanje različnih s tem povezanih objektov v skladu z okoljskimi standardi in načeli trajnostnega razvoja. Tako bomo preprečili nepotrebno pozidavo obdelovalnih in drugih površin, poskrbeli za uresničevanje lokalnih razvojnih potencialov in zadovoljevanje potreb ne le trenutne populacije (mladih), temveč tudi za prihodnje generacije. Pri vseh oblikah spodbud je poudarek na ustvarjanju široke ponudbe kakovostnih (in trajnostnih) delovnih mest za mlade na podeželju s ciljem preprečitve praznjenja podeželja. Pomembno je, da skrbimo za raznoliko ponudbo delovnih mest glede na razpoložljive kadre in njihovo izobrazbo.
Sredstva za omenjene spodbude podjetnikov, podjetij oz. ustanov bi se črpala iz ESKRP (Evropski sklad za kmetijstvo in razvoj podeželja) ter ESSRR (Evropski sklad skladnega regionalnega razvoja), vlogo razdelilca sredstev pa bi prevzele RRA (regionalne razvojne agencije) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Piše Tjaša Vičič
Delovnega vikenda sem se udeležila prvič. Kljub mojemu očitnemu pomanjkanju znanja obravnavane tematike, oziroma razlikovanja le-tega od politično bolje podkovanih kolegov, sem se imela čudovito. Tovrstne delavnice nudijo dober vpogled v to, koliko različnih mnenj lahko pridobimo zgolj na enem mestu, če vanj umestimo osebe, ki želijo svoja stališča in znanje deliti ter ga prediskutirati z ostalimi. Zame je bil delovni vikend izredno poučen, tako sem se v nedeljo domov vrnila bogatejša z novimi poznanstvi ter znanjem, ki ga bom lahko dobro izkoristila. Se že veselim naslednjega delovnega vikenda, ki bo obravnaval tematiko trajnostne mobilnosti in duševnega zdravja.
Na Sindikatu Mladi plus raziskujejo kršitve na trgu dela med mladimi. Vabijo te, da izpolniš naslednjo anketo, ki ti bo vzela manj kot 5 minut. Po zaključku ankete bodo kršitve zbirali tudi na podlagi fokusnih skupin, jeseni pa na podlagi analiz ustvarili escape room. Če koga zanima sodelovanje (v fokusni skupini ali pri pripravi escape rooma) naj piše na info@mladiplus.si.
Fotografije vikenda:
