B. Franklin pravi: “naložba v znanje plača najboljše obresti”. Da je znanje pomembno in da je stanje v kmetijskih srednjih šolah alarmantno je potrdila polna dvorana udeležencev na delavnici z naslovom “Z znanjem kmetijksih šol do uspešnih mladih kmetov”. Delovno srečanje smo pripravli skupaj z Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Konzorcijem biotehniških šol v sredo, 25. avgusta, na AGRI.

Pozdravi

Okrog 50 udeležencev so pozdravili mag. Aleš Irgolič – državni sekretar MKGP, mag. Janez Pirc – direktor KGZS, Tone Hrovat – vodja Konzorcija biotehniških šol in Anja Mager – predsednica ZSPM. Predstavili so svoja stališča in se strinjali, da je znanje pomembno, tudi na kmetiji. Da je specifično in nujno izobljšati šolski sistem v Sloveniji, da bomo mladim lahko omogočili pridobivanje čim bolj kakovostnega znanja.

Anketa

Da je stanje zaskbljeno, je potrdila tudi anketa sprožena s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Simona Napotnik iz podjetja Aragon d.o.o. nam je predstavila kjučne rezultate ankete, s katero so povprašali osmo- in devetošolsce po Sloveniji. Anketo je rešilo dobrih 300 mladih, le 4% bi se odločili za poklic v kmetijski branži, le en bi rad postal kmet. Poklic kmeta je na 2. najmanj izbranem mestu, ob besedi “kmet” pa mladi pomislijo na starega, umazanega in neizobraženega človeka.

Akcijski načrt

O šolanju in iskanju rešitev razmišlja tudi ekipa, ki pripravlja nov Akcijski načrt za mlade kmete. Dokument pripravljamo skupaj z MKGP in KGZS. Čeprav je in bo potrebno veliko uskaljevanja, pa smo prepričani, da nas bo vsak korak približal končnemu cilju – da bomo doprinesli k spoštovanju poklica kmeta in navdušili mlade k vpisu v kmetijske srednje šole.

Delavnice

Naše srečanje je potekalo tudi aktivno. Udeleženci so se v skupinah dobre pol ure pogovarjali in razglabljali, kaj lahko naredijo v trenuntem stanju, s trenutnimi resursi. Rešitve in ideje:

• Celovito, medgeneracijsko sodelovanje vrtcev, osnovnih šol in srednjih kmetijskih šol v lokalnem okolju ( v obliki tečajev, krožkov, poletnih taborov, tehničnih dnevov, filmov …).
• Zaradi vpliva na odločitev o izbiri nadaljnega šolanja bi bilo potrebno nameniti več ozaveščanja za šolsko svetovalno službo, kot tudi vzgojiteljem, učiteljem in drugim pedagoškim delavcem. Največjo vlogo imajo seveda starši. Smiselna se nam zdi promocija poklica kmet z vidika pomembnosti poklica kot pridelovalca hrane in skrbi za krajino, razvoj turizma in gospodarstva.
• Mladi so na delavnici vzpostavili potrebno po posodobitvi učnih programov, predvsem modernizacijo, kar bi nudilo dodatnovrednost programo. To bo vplivalo na večji interes med mladimi za tovrstne šole.
• Ugotovili smo, da manjka predvsem ekonomskega znanja, z vidika trženja in podjetništva, administracije in davkov. Ugotovili smo, da tovrstni programo sicer že obstajajo, vendar so ravno ti programi tisti, ki potrebujejo največ prevetritve (npr. v pbliki prakse, prakse v tujini, izbirni predmeti).
• Odprli smo tudi vidik specializacije kmetijskih šol. Na ta način bi šole hitreje posodabljali znanja, strokovno napredovali bi tako učitelji kot dijaki. Omogočiti bi morali tudi izmenjavo dijakov pri praktičnem usposabljaju z delom na drugih kmetijskih šolah.
• Predlagano je bilo odprto prehajanje po zaključenih treh letnih programih v poklicno tehnične programe.
• Vzpostavitev mojstrskih kmetij – zakonodajno so že, manjkajo izvedbeni akti.
• Pri praksi je potrebno odpreti več možnosti zaposlitve mladim.
• Ponujanje različnih štipendij, z možnostjo kasnejše zaposlitve (za kmetije, zadruge, KIS, MKGP …).
• Pri razpisu za mladega prevzemnika bi tisti s srednje kmetijsko izobrazbo lahko pridobili višjo število točk.
• V srednje kmetijske šole se vpisujejo tudi mladi, ki doma (še) nimajo kmetije. Zato se je potrebno osredotočiti tudi na nove pristopnike v kmetijstvo.
• Pogovarjali smo se tudi o šolskih posestvih. Ugotovili smo, da ni nujno, da je vse lasti ene šole, lahko bi sodelovali z lokalnimi podjetji. Ideja je bila tudi, da bi se vzpostavili razvojni centri ali regijska izobraževalna središča.

Za panelno razpravo nam je na koncu zmanjkalo časa, kar nam je bilo v potrditev, da je potrebno organizirati celodnevno srečanje, tudi s predstavniki MIZŠ. Pri tem je izjemnega pomena tudi mnenje dijakov, ki so ali še obiskujejo srednje kmetijske šole.