“Draga Evropa in slovenski kravatarji!

Na uradni strani Evropske unije navajate temeljne vrednote zveze:

– Svoboda, demokracija in enakost,

– spoštovanje človekovega dostojanstva, človekovih pravic in pravne države.

Kje je svoboda, če nas kmete iz leta v leto bolj omejujete z restriktivno zakonodajo in neomejeno birokracijo? 

Kje je demokracija, če so vse naše besede gladko preslišane in se z nami obnašate kot svinja z mehom?!

Kje je enakost, če se vi z letali, brez slabe vesti vozite na okoljevarstvene kongrese, koncerte in dopuste, nas kmete, ki svoje življenje v dobro vseh ljudi puščamo v hlevih, na njivah in sadovnjakih, da imate kaj jesti, pa obtožujete za krivce podnebnih sprememb?

Dolgo smo tiho prenašali pritiske vaše propagande; kakšni mučitelji živali smo, uničevalci podnebja in zastrupljevalci narave, ter kako smo mi krivi za dvig cen hrane.

Vse smo prenesli, celo gore vaše birokracije, ki je sama sebi namen!

Sedaj pa potrpljenje popušča!

Nova bonitetna ocena zemljišč je le še eden od absurdov, ki jih izvajate nad nami kmeti.

Bele lise na naših kraških pašnikih, ki so vidne iz vaših satelitov v ničvredni aplikaciji sopotnik, dragi kravatarji, ni vam ljubi kokain ampak le kamen. Trd in neizprosen!

Zato je dvig bonitete teh zemljišč za tudi več kot 500% in posledično zvišanje katastrskega dohodka, prispevka za vzdrževanje gozdnih cest in napovedan davek na nepremičnine, žebelj v krsto še tem nekaj kmetijam, ki z muko obdelujemo špranje med kamni, kot pravimo pri nas, sploh mladim kmetom, ki si utiramo pot v samostojno življenje.

Sprašujem se, kako brezsrčen mora biti človek in kaj mora imeti v glavi, da je sposoben sprejeti takšno novelo. Nočem niti pomisliti, koliko ostarelih kmetov z mizerno pokojnino bo padlo v še večjo stisko, koliko mladih družin svojim otrokom ne bo moglo privoščiti počitnic, šole v naravi, morda celo šolske malice.

Mladi si želimo delati, vendar ne bomo vaši sužnji! Mi nismo odvisni od države, država je odvisna od nas! Proti nam ste začeli vojno.

Z ljubeznijo do svoje zemlje in v dobro vseh državljanov republike Slovenije se bomo borili!

In, ne  bomo se borili s kroglami! Kmetje imamo v rokah najbolj kruto orožje tega sveta. To je lakota! 

Še enkrat, pozivamo vas, da nemudoma vrnete boniteto zemljišč v obstoječe vrednosti! 

Zadosti je!”

“Davčna bremena postajajo težja kot je delo kmeta.

Davki ne bodo nahranili nikogar, bodo pa povzročili, da bo slovenska hrana za potrošnika še dražja. Tega ne smemo dovoliti.

Kmetje nikakor nismo proti temu, da bi plačevali davke, lahko pa rečem, da je dodatna obdavčitev plačil, tam kjer kmetujemo v najtežjih pogojih za kmetovanje, izredno podlo dejanje. Takšen način je s strani države enostavno pobiranje sredstev za polnjenje državnega proračuna na plečih nas kmetov.  

Premnogokrat s prenizkimi prihodki tam kmetujemo in ohranjamo lepo urejeno krajino, kamor vsi radi zahajajo. In vedno bolj vse to zveni kot da smo dolžni, da to počnemo. DOVOLJ JE!! Ne le zaradi nas, temveč za voljo naših otrok in zaradi naše preljube Slovenije.

Vlada je veliko govorila kako pomembni so mladi, ampak zgleda, da so pozabili, da smo mladi tudi na podeželju. Veliko je bilo govora, kako je treba mladim pomagati pri iskanju služb, jim zgraditi stanovanja, zmanjšati obdavčitve ob prvih zaposlitvah in še in še. 

Na mlade na podeželju pa so pozabili, kajti tudi mi si želimo svoj dom in imeti manjše obdavčitve ob naših začetkih. Ampak ne, nas boste obdavčili. To postavlja mlade v položaj, kjer je pomislek, ali prevzeti kmetijo, še kako na mestu.

V kolikor bi vlada vložila toliko energije v iskanje rešitev, kot jo vlaga v to, da nam razlagajo, kako se nič ne da … Verjemite, takrat bi našli rešitve. Očitno se pa ne zavedajo, da je prehranska varnost odvisna od kmetijstva.

Dovolj je davčnih bremen, dovolj je neenakopravne obravnave, dovolj je nespoštovanja. 

Dovolj je vseh omejitev in zahtev. 

ZADOSTI JE!“

“Kmetujemo na območju, kjer je njiv premalo. Kjer se borimo s to skopo brkinsko zemljo, da pridelamo hrano, ki nas živi, ki preživlja naše družine.  

Precej je površin, ki so nekdaj bile njive, na njih je bila pridelana hrana na tradicionalen način, danes pa so žal te njive zatravljene. Mi teh površin ne bomo smeli preorati in jih uporabljati kot njive! Tako zahtevajo in nas omejujejo uradniki.

V letu 2023 se je površina okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) povečala za po nekaterih podatkih za celo 17.000 hektarjev. S približno 19.000 hektarjev se je območje skoraj podvojilo – na 33.000 hektarjev!

Večina povečanja je na območju primorsko-notranjske regije.  V regiji, kjer kronično primanjkuje njiv. To je absurd! Pa ne le tam. Tudi drugod!

Zaradi prepovedi oranja in prepovedi ureditve novih trajnih nasadov smo v brezizhodnem položaju. 

• To zmanjšuje možnosti razvoja naše in številnih drugih  kmetij! 
• To  nam onemogoča dobro kmetijsko prakso, ki temelji na kolobarjenju! 
• To vodi k zmanjšanju samooskrbe s hrano!
• To omejuje razpolaganje lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih brez pravice do nadomestila! 
• To zmanjšuje ekonomičnost pridelave. Kmetijstvo je gospodarska dejavnost. To ni prostor za okoljske igrice. Mi smo pripravljeni obdelovati to zemljo na tradicionalni ekološki način, kot so to počeli naši predniki. 

Zato nas ne omejujte tam, kjer ni treba. Dovolj imamo, da nas omejujejo divjad in zveri.

Od odločevalcev zato zahtevamo, da se ponovno določi območje okoljsko občutljivega trajnega travinja, da se upošteva naravne danosti, potrebe kmetijstva in da imamo vsi skupaj pred očmi eno: 

Hrana neposredno za človeka pride iz zemlje, ki jo obrne plug!

Dost imamo mi tega!“

“Spoštovani Kmetje in Kmetice, Slovenci in Slovenke, spoštovani izvoljeni predstavniki vseh nas.

Kmetje smo edini poklic ki se uporablja kot psovka. Kmetje smo prvi in edini, ki naše okolje ohranjamo živo, raznovrstno in hkrati rodovitno. Del tega okolja so obdelane kmetijske površine s katerimi živimo. Vsi tukaj zbrani se zavedamo da je hrana zlato ki raste na zemlji in je za življenje tako pomembna kot so zrak voda in sonce. 

Spoštovani Slovenci ali se zavedate, da imamo v naši prelepi Sloveniji manj kot 800 m2 obdelovalne površine na prebivalca? To je toliko kot hiša z vrtom. Sprašujemo vas ali na takšni površini lahko pridelate toliko hrane kot jo pojeste? 

Se zavedate, da so izvoljene vlade v zadnjih 30 letih dopustile in podpisale popolno uničenje 70.000 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč v veliki meri za vaš in naš luksuz. Trgovski centri, ceste in druge urbane površine, ki so za naravo samo in za pridelavo hrane za vedno izgubljene.

Spoštovani tako imenovani varuhi narave, delavci na ministrstvih za kmetijstvo, okolje, prostor in znanost in drugje, sprašujemo vas ali je Slovenska rodovitna zemlja res vredna le toliko, kolikor Republika Slovenija in EU namenita za različne eksperimente, ki se že ali pa se nameravajo izvajati na obdelovalnih kmetijskih površinah, ki so namenjene proizvodnji hrane za vse Slovence.

Spoštovani odločevalci ali se zavedate, da v dani situaciji na minimalnih obdelovalnih površinah kmetom predpisujete neživljenjske režime upravljanja in nadzora in nam in našim družinam onemogočate opravljanje našega poklica in pridobivanja minimalnega dohodka kljub temu, da delamo in plačujemo davke in prispevke tako kot vsi ostali Slovenci.

Ob vsem tem EU od Slovenije ne zahteva, da se kmetijske obdelovalne površine odvzamejo kmetom. EU ne zahteva, da se mora kmetijskim površinam vključenim v EU projekte spremeniti namembnost in določiti nov upravljalec. EU ne predpisuje, da se morajo kmetijske površine zmanjševati zaradi ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst. 

EU želi le, da začnemo spoštovati naravo in jo ohranjamo kot skupni cilj v dobro naših potomcev in na način, ki ne zmanjšuje socialnega in ekonomskega položaja kmetov in delavcev v kmetijstvu. EU predlaga smernice za ohranjanje naravnega okolja in za to namenja izdatna sredstva. 

Spoštovani odločevalci, prenehajte z igrami brez meja, ne izgovarjajte se na Bruselj, in prenehajte s predpisovanjem in uzakonjanjem vaših lastnih blodenj in želja kajti od tega se ne da živet. 

Kmetje smo Slovenci, ki imamo zemljo v lasti in jo obdelujemo ter se s tem preživljamo. Smo strokovnjaki na svojem področju, izobraženi kot vsi ostali Slovenci in s primarnimi izkušnjami, ki jih pridobivamo v dnevnem stiku z naravo. Naše znanje in praktične izkušnje v veliki meri zavračajo vaše iluzije, ki jih želite spremeniti v zakone in druge akte. 

Vprašajte se samo, kako je nam kmetom uspelo ohraniti kmetijsko krajino in naravo v celoti in tako, da je Slovenska zemlja na kateri pridelujemo hrano neonesnažena in voda iz vsake pipe pitna. Slovenija je prav zaradi nas lahko v samem vrhu Evrope po biodiverziteti in obsegu nature 2000. Zavedajte se, da kmetijstvo kot proizvodnja panoga v Sloveniji, ni in ne more biti krivo za vse kratkoročne in dolgoročne spremembe, ki se dogajajo v naravi po svetu. Slovenski kmetje lahko rečemo, uspelo nam je ohraniti naravo. Uspelo nam je zaradi spoštovanja narave same skozi stoletja, z več generacijami kmečkih družin, ki so živele in se preživljale z delom in življenjem v sožitju z naravo. 

Spoštovani kmetje sedaj je čas, da se zberemo in skupaj odločno rečemo, da nam je dovolj umikanja iz lastnih kmetij, izgubljanja socialne in ekonomske varnosti v dobro filozofij, ki negirajo samooskrbo naroda. 
DOST JE!”