Tridnevni študijski obisk se je odvijal med 1. in 3. novembrom. Zbrali smo se v Hamarju, mestu v regiji Inlnd na Norveškem. Študijski obisk je vključeval predstavitve dobrih praks s strani predavateljev, imeli pa smo priložnost si ogledati tri dobre prakse kmetij.

5 minutna predstavitev partnerskih institucij

RRA Murska Sobota (Tadej Pirc, Simon Sukič), RRA POsavje (Tjaša Veble), IPES (Ana Pavlič, Sebastjan ), ZKS (Irena Ule), ZSPM (Andreja Grobiša, Dominika Klavž), ENRI (Deniz Akin, Lisa Knatterud Wold).

Predstavitev projekta Tera – dr. Tadej Pirc, RRA Murska Sobota

Fokus projekta je enakost spolov na podeželju ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja na kmetijah in na podeželju. Pomembno je, da na podeželju spregovorimo o tej temi, saj so stereotipi na podeželju še nekoliko močneje prisotni, delo pa se pogosto razdeli glede na spol. Radi bi poudarili pomen dela, ki ga opravijo ženske na podeželju ter koliko bremena si naložijo. Raziskali bomo tudi zakaj ni večjega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem na kmetijah. Glede dosega ljudi z naši projektom smo si postavili visoke cilje. V projekt sta vključeni dve pretežno podeželski območji – Pomurje in Posavje. Na teh območjih se nahajajo majhne kmetije z nizkimi prihodki.

Predstavljeni so bili delovni paketi. Najpomembnejši se prične v začetku leta 2023 – izvajati se bo pričelo 20 delavnic s 40 trenerji na 6 različnih tem. Trenerji bodo iz vrst ZSPM in ZKS. Glavni cilj je poiskati ciljne skupine in jih povabiti ter pridobiti na delavnice. Ker se je ta tema na slovenskem podeželju šele dobro odprla, je ključnega pomena, da se o tem veliko pogovarjamo in dobimo odziv s strani ciljnih skupin. Do sedaj je bila tema dobro sprejeta in odzivi pozitivni. Načrtuje se izvajanje programov tudi po zaključku projekta.

Izzivi doseganja enakosti v norveški družbi – Kristina Miklavič, svetovalka na Centru za enakost, Hamar

Predstavljen je bil sistem enakega vključevanja v družbo. Invalidnost, starost, rasa, verska pripadnost in spolna usmerjenost so najpogostejši razlogi za izločanje ljudi iz družbe. Na Norveškem se osredotočajo na raziskave in izobraževanje. Enakost je zakonsko predpisana in je pod nadzorom ministrstva za kulturo. Izdelane imajo smernice za podjetja kako spoštovati enakost. Poleg ministrstva za kulturo so za spoštovanje enakosti pomembni še direktorat za otroke, mladino in družinske zadeve ter 4 neodvisni centri.

Enakost spolov ima na Norveškem daljšo zgodovino kot v Sloveniji – močno žensko gibanje je pričelo delovati v 18. stoletju. Enakost spolov so implementirali v zdravstveno in socialno politiko. Ženske so kmalu lahko šle v službo in plačevale davke. Leta 1979 je bil sprejet zakon o enakosti spolov, dve leti kasneje so dobili prvo žensko predsednico vlade.

Predstavljen je bil nordijski model – vse nordijske države (Norveška, Švedska, Danska, Islandija in Finska) usmerjajo družbo v duhu enakosti. Ženske so že dolgo vključene v trg dela (že od vikinških časov dalje, ko so ženske ostale na kmetijah in jih vodile). Norveška ima močan javni sektor, v katerem so pretežno zaposlene ženske. 40% moških na Norveškem ima visoko izobražbo, predvsem tehnične smeri oz v poklicih, ki so bolj zastopani s strani moških. 60% žensk ima visoko izobrazbo, predvsem s področja zdravstva, veterine ter drugih področij.

Pomembna je enakost na delovnem mestu:

• 76% moških je zaposlenih ter več kot 70% žensk
• delovniki so fleksibilni
• izobrazba je višja kot pred leti
• javni vrtci in domovi za ostarele so omogočili vključitev žensk v trg dela
• sindikat ima veliko moč
• na leto imajo 10 dni nege za otroka v času bolezni
• porodniški dopust traja 49 tednov, pogosto je da ga vzamejo očetje (15 tednov je minimum za mater, 16 tednov si
  lahko razdelita)

Delitev dela v gospodinjstvu je podobna kot v Sloveniji – ženske prevzamejo gospodinjska opravila in skrb za otroke. Moški v večini prevzamejo dela povezana s popravili in vzdrževanjem (tehnična dela). Na Norveškem je v parlamentu 55% moških, 55% žensk zaseda ministrske položaje, 35% občin je vodenih s strani žensk.

Poudarjeno je bilo, da je pomembna vzgoja otrok ter kako se z njimi pogovarjamo, da ne »stereotipiziramo« njihovih misli. Pomembno je, da družbe ne ločujemo na »mi in oni«, pomembno pa je tudi izogibanje normam (spolne norme, hetero norma, norme povezane z zmožnostjo in vnezmožnostjo/invalidnostjo, norma bele rase itd.).

Raziskava in predstavitev ukrepov za boljše ravnovesje med delom in prostim časom – Ana Pavlič, programska direktorica IPES

Predstavljene so bile ugotovitve in zaključki ankete, ki je bila izvedena v Sloveniji v času poletja. Rešenih je bilo več kot 700 vprašalnikov. Glavne ugotovitve so predstavljene v poročilu.

Predstavljena je bila tudi anketa, ki so jo izvedli na Norveškem. Vzorec je bil manjši, saj je bila največja težava pridobiti anketirance. Večina odgovorov so podale ženske. Glavne ugotovitve so predstavljene v poročilu.

Ženske v gozdarstvu – prof. Hanne Kathrine Sjolie, the Inland Norwy University of Applied Sciences

Gozdarstvo je na Norveškem tradicionalna dejavnost, posebno na podeželju. Vendar gozdarstvo predstavlja manj kot 1% BDP. Gozdarstvo je pomembno v boju proti podnebnim spremembam, za uporabo obnovljivih virov energije in materialov, ohranjanje biodiverzitete in drugih ne-lesnih dobrin. Za študij gozdarstva se odloča malo žensk, saj gre za »stereotipizirano« delo in službo.

Projekt je preučeval enakost spolov v gozdarstvu. V anketo so bili vključeni diplomanti dodiplomskega in magistrskega študija med leti 1990 in 2020. Vključeni so bili tudi študentje/dijaki dveh drugih šol za gozdarstvo.

Trend odločanja za poklic gozdarke se tekom let ni spremenil – povprečno je bilo 15% študentk na letnik. Razlogi zakaj so se ženske odločile za poklic gozdarke so večinoma življenje blizu gozda (na kmetiji), zanimiv študij, zanimanje za življenje in delo v naravi oz so imele dobra priporočila s strani starejših študentov.

Glavne ugotovitve glede delovnega okolja v gozdarstvu:

• pomemben je položaj v službi
• 40% diplomantov je (bilo) zaposlenih v javnem sektorju (večinoma ženske), 28% v lesnih podjetjih, 18% v zasebnih
  podjetjih
• Večina zaposlenih je s službo zadovoljna
• Mnenje o enakosti – moški menijo, da so ženske in moški obravnavani enako, ženske se ne strinjajo (z vidika
  statusa, plače in opreme)
• 85% zaposlenih meni, da gre za prijazno delovno okolje
• Ženske so bolj nezadovoljne s službo kot moški

Gre za precej »stereotipen« poklic, nadlegovanje je prisotno bolj pogosto – žaljivi komentarji, spolno nadlegovanje in
ponavljanje slabih komentarjev. 32% ženske je poročalo o spolnem nasilju, 11% jih poroča tudi o drugem tipu nadlegovanja
s strani sodelavcev. Odnos delavcev je prav tako faktor, ki vpliva na (ne)zaposlovanje žensk v gozdarskem sektorju.

Integracija imigrantov v evropska podeželska in gorska območja – evropski projekt MATILDE – prof. Maria Taivalsaari Rohnebaek, the Inland Norway University of Applied Sciences

MATILDE je Horizon 2020 projekt, ki se osredotoča na lokalni razvoj podeželskih in gorskih območij. Cilj je pospešiti lokalni
razvoj, razviti orodja in pristope. Povod za projekt je bila begunska kriza 2013-2015. nanjo so pogledali z druge strani, s
strani prednosti, ki jih lahko prinesejo migranti (populacija širom Evrope upada).

Za namen analize situacije so sodelovali z dvema podeželskima občinama. Delavnice so bile oblikovane kot »svetovna
kavarna«:

• občina – 30 udeležencev (javni sektor, migranti, tretji sektor, ni jim uspelo pridobiti lokalnih podjetij)
  • Dvodneven dogodek (spoznavanje med udeleženci, možganske nevihte kako ustvariti bolj vključujočo družbo; konkretne rešitve so bile predstavljene v obliko posterja, izbrati so morali eno idejo)
  • Izzivi: transport in logistika (skupna vozila, težko pridobiti vozniško dovoljenje (visoka cena, samo v norveščini), fleksibilna podpora beguncem (med vikendi, ob večerih – povezano s prostovoljci), mentorstvo (koordinator ob sprejemu v skupnost, pomoč pri osvajanju jezika…)
• 2. občina – 40 udeležencev (prostovoljci, zasebna podjetja, migranti, javni sektor…)
  • Dvodneven dogodek
  • 3 teme:
    • Delovni center – med občinski (možnost prikaza veščin, ki niso dokumentirane, pokazala se je potreba po tečajih jezika)
    • Omogočanje lažje dostopnosti informacij o dogodkih in aktivnostih (ne samo v norveščini, na spletu, sistem za prevoz…)
    • Prostori za mreženje in spoznavanje (nizka gostota prebivalstva, mentorji, kulturne razlike, »prijateljske skupine« tudi za srednje šole, mednarodna hiša)
  • Pristop od spodaj navzgor, izziv ni bil vnaprej postavljen, ampak se je to izkazalo tekom srečanj

Rezultati delavnic:

• Intervjuji in okrogle mize z lokalnimi odločevalci
• Omogočen večji dostop do jezikovnih tečajev
• Vključevanje v družbo – udeleženci poročajo o večji vključenost v lokalno skupnost
• Deležni tudi medijske pozornosti s strani lokalnih medijev

Mlečna kmetija Katorp – Nora Sandberg, predsednica lokalne norveške agrarne skupnosti

Nora je lastnica kmetije, ki obsega okoli 75 ha. Gre za mlečno kmetijo kjer molzejo 100 krav. V lanskem letu je kmetijo posodobila z dvema mlečnima robotoma. Njen partner ima svojo kmetijo – živijo na njeni kmetiji, čez dan pa delata vsak na svoji. Oče je umrl mesec dni preden je rodila drugega otroka. Ker ni uspela dobiti nobene pomoči za delo na kmetiji, je 4 dni po porodu že morala sama pričeti z delom. Kmetije lahko dobijo finančne podpore s strani države, za katere morajo zaprositi. Upravičenost je odvisna od kriterijev, ki jih postavi država. Sama do sredstev ni bila upravičena, skrbi jo za prihodnji razvoj kmetije. Vendar pa po drugi strani kljub težkemu življenju na kmetiji izraža veliko veselje do poklica, želi si tudi, da bi otroci bili enako navdušeni nad kmetovanjem kot je ona sama.

Večino dela opravi sama, izpostavila je oteženo pridobivanje fizične pomoči na kmetijah, saj nihče ne želi opravljati težkega dela. Prav tako je težko dobiti zanesljive ljudi, ki jim lahko zaupaš. Ker je lažje dobiti pomoč v gospodinjstvo, bo najela pomoč za opravljanje teh del. Vsako pomoč, ki jo dobi na kmetijo, plača iz lastnega žepa.

Zavarovanja in socialni prispevki so na plečih kmetov. Prispevki za socialno varnost niso tako visoki, okrog 100€/mesečno, kar je nižje kot v Sloveniji, kjer se prispevki plačujejo glede na povprečno plačo (trenutno prispevek okoli 260€/mesečno).

Poleg vsega dela, je Nora tudi predsednica lokalne agrarne skupnosti (Norges Bondelag). Ob prevzemu prvega mandata so bili skeptični, da je ženska sposobna voditi takšno organizacijo, sedaj pa so jo podprli še za eno leto. Prav tako je tudi ambasadorka kmetijstva. Ima veliko sledilcev na svojem Instagram profilu, kjer promovira kmetijstvo in ozavešča ljudi o njegovi pomembnosti za naše vsakdanje življenje. Prav tako pa izpostavlja tudi slabe strani kmečkega življenja – malo pomoči, ni časa ali denarja za počitnice.

Kmetija s črnim ribezom Molstad Vestre – Stine Molstad

Stine Molstad je lastnica 70 ha kmetije, kjer pridelujejo črni ribez. So največja kmetija na Norveškem, ki prideluje to vrsto sadja. Kmetijo je kupila od svojega očeta in nadaljuje družinsko tradicijo pridelave najbolj tradicionalnega sadja na Norveškem. Polovica nasadov je konvencionalnih, polovica pa je ekoloških. Poudarila je nižji pridelek pri ekološki pridelavi in pogoste zmrzali v spomladanskem času, ki so v zadnjih dveh letih vzele večino pridelka. Na kmetiji je zaposlena sama, mož ima službo v Oslu. Kmetija je finančno bolj stabilna, če en izmed partnerjev dela izven kmetije, saj nisi odvisen samo od prihodka na kmetiji. To je pogosta praksa tudi v Sloveniji.

Da bi na kmetiji zagotovila še dodaten prihodek, ki ni odvisen od vremena iz zemlje, se je odločila da obstoječe hiše na kmetiji prične oddajati kot turistične nastanitve. Poleg možnosti prenočitve je gostom na voljo tudi večji prostor za zaključene družbe. Vse delo si organizira na način, da ji ni potrebno biti ves čas prisotna na kmetiji in da delo teče dalje.

V času vrhuncev sezone in drugih opravil dobi na kmetijo pomoč. Njena najmlajša hči ima posebne potrebe zato je njen delovnik toliko težje načrtovati. Za nego dobi tudi pomoč, saj je to lažje dobiti kot pa pomoč na kmetiji (enak izziv kot na kmetiji Nore Sandberg).

Kmetija Hoel Gard

Lastnik tretje kmetije je Christian. Gre za eno največjih kmetij na Norveškem – Hoel gard. Kmetija obsega več kot 300 ha. Pridelujejo krompir, zelenjavo, žita ter redijo piščance za meso. Kar pridelajo porabijo v njihovi restavraciji, ki je locirana na njihovi kmetiji (je del kmetije, ampak finančno samostojna od kmetije).

Kmetija in družina ima dolgo tradicijo in izvira iz srednjeveških časov. Hiše na kmetiji so obnovljene v starinskem slogu, saj imajo zgodovinsko vrednost. Uporabljajo jih za nastanitve turistov oz. gostov, ki koristijo njihove konferenčne sobe.

V restavraciji in hotelu je zaposlenih 20 ljudi, 4 ljudje so zaposleni na kmetiji. On in njegova žena sta prav tako oba zaposlena na kmetiji. Delo sta si razdelila po sistemu, kdo kaj bolj obvlada na posameznem področju. Na kmetiji še vedno delata tudi njegova starša. So dober primer sožitja med različnimi generacijami, ki lahko živijo in delajo skupaj.

Krčenje podeželskih skupnosti, prof. Ulla Higdem, the the Inland Norway University of Applied Sciences

Norveška se tako kot druge države sooča z izzivom upadanja populacije na podeželskih območjih (nekatere občine izgubljajo, druge pridobivajo). Več ljudi živi v dolinah in v večjih mestih. Norveška ima razvito regionalno politiko, ki pomaga ohranjati poseljenost podeželja, ampak se zdi da tega ne obvladajo več. Še posebej upada število žensk na podeželju, kar predstavlja dodaten demografski izziv.

Gradnja hiše na Norveškem podeželju je zelo draga. Na drugi strani pa ljudje, ki se odselijo v mesta svoje hiše na podeželju obdržijo kot počitniške hiše. Nepremičninski trg ne deluje – ni hiš za najem na podeželju.

Predstavljeni so bili 4 modeli, ki odgovarjajo na zmanjševanje skupnosti na podeželju na nivoju Evrope:

• Pristop od spodaj navzgor na lokalnem nivoju
• Kakovost življenja je tista, ki šteje, ne glede na to kje živiš
• Načrtovanje se ne izvaja kot bi bilo potrebno, ni izkoriščenega potenciala
• Rešitve za reševanje izziva krčenja podeželskih skupnosti morajo biti bolj kompleksne

Demografski izziv je širom Evrope podoben.

Enakost in anti-diskriminacija na delovnem mestu – Ann-Helen Rykkje Hopland, višji svetovalec, the Equality and Anti-Discrimination Ombud

Vladna organizacija, ki skrbi za diskriminacijo na delovnem mestu. Nadzorujejo podjetja, da spoštujejo enakost in preprečujejo diskriminacijo na delovnem mestu (starost, spol, spolna usmerjenost, rasa, veroizpoved itd.). Podjetja morajo izvajati letna usposabljanja zaposlenih na to temo.

Pregled literature, raziskovalka Deniz Akin, ENRI in programska direkotrica Ana Pavlič, IPES

Pregled sestoji iz analize zakonodajnega okvirja, ki je v obeh državah zgledno urejen, žal pa se zakonsko urejena enakost ne odraža v praktični enakosti med spoli. Slovenija velja za država z zgledno urejenim sistemskim področjem usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

Pregled literature je razkril, da na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja najbolj vpliva delitev dela, ki v razmerah podeželja razkriva veliko količino nevidnega dela, ki ga opravijo ženske, slednje jih, ob njihovi izključenosti iz javnega življenja, nedvomno postavlja v neenak položaj.

Poleg teh vplivov na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja oseb na podeželju: od pomanjkanja prostega časa, neenakomerne delitve del – izjemne obremenjenosti žensk, stereotipne vloge spolov –lahko vzroke in posledice za izzive, ki se pojavljajo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja oseb na podeželju razdelimo še na osebno, družbeno in sistemsko raven.

Celotno poročilo je na voljo v dokumentu. Primerjalno poročilo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja oseb, ki živijo na podeželju v Sloveniji in na Norveškem.

Zaključek

Norveški in slovenski kmetje so si podobni – vsi imajo veselje do njihovega poklica, čeprav ni lahko. Soočajo se s podobnimi
izzivi – težko dobiti pomoč za delo na kmetiji, ni počitka v času porodniškega dopusta, le nekaj dni dopusta (če sploh).

Ženske sprva niso dobro sprejete na vodilnih položajih, kot moški. Zdi se, da je norveška družba bolj odprta in se jih lažje
prepriča, ko so rezultati dela pokažejo sposobnost človeka ne glede na spol.

Na splošno ima Norveška več zakonodajnih okvirov za zagotavljanje enakosti med ljudmi. Zavedajo se pomembnosti vključevanja vseh ljudi v družbo in v delovno aktivno prebivalstvo. To vpliva na splošno blaginjo (socalna varnost, zdravstveni sistem, prosti čas itd.). Med državama je veliko podobnosti, hkrati pa veliko priložnosti in dobrih praks iz katerih se učimo in jih lahko prenesemo na slovensko
podeželje.

Pripravila: Dominika Klavž, ZSPM