V mesecu marcu smo zaključili delavnice neMOČI PODEŽELJA, a s tem našega poslanstva še zdaleč ni konec! Še vedno si prizadevamo zmanjšati stigmo duševnega zdravja na podeželju in kmetijah. Ta teden vam predstavljamo pomembno temo – stres.

Danes pri zdravniku ne sprašujejo več tako pogosto, če pijemo ali kadimo, kadar pride do zdravstvenih težav. Pogosto pa vprašajo, če smo pod stresom. Biti pod stresom je stanje, ko človek doživlja različne situacije in se telesno odziva na njih tako, da telo izloča adrenalin, kar da telesu informacijo, da je v nevarnosti. Telo spozna, da je v situaciji, kjer ima na voljo boj ali beg. Poviša se srčni utrip, krvni tlak, dihanje je pospešeno, pojavijo se glavoboli, zmanjšata se koncentracija in zmožnost razmišljanja, povečajo se pozornost, budnost, nemir in vse funkcije telesa, ki niso nujne za preživetje, se upočasnijo. Če smo dalj časa v takem stanju, se pojavijo resna zdravstvena stanja, kot so migrene, avtoimunske bolezni, izgorelost in druge, ki lahko vodijo v odvisnosti. 

Stresu se ne da izogniti, lahko pa ga obvladujemo.

Stres je lahko pozitiven in negativen, vendar so pri obeh telesne reakcije podobne. Pozitivni stres je, ko dobimo otroka, ko nam nekdo zaupa dobro novico, ko smo dobili službo, ko se nam neka situacija pozitivno razreši. Negativen pa, ko nam nekdo umre, ko se zgodijo katastrofe, ko izgubimo službo … 

Imate radi kontrolo nad vsako situacijo?

Pod stresom smo velikokrat, ko nam stvari uidejo izpod kontrole. Imeti kontrolo nad vsem je zelo stresno in nemogoče. Smiselno je, da se zazremo vase in ugotovimo, zakaj želimo imeti toliko stvari pod kontrolo in kako bi kaj spustili. Veliko stvari ni v naši moči, a vendar jih želimo kontrolirati. Stanje, ko občutimo, da nimamo kontrole, je stresno, če ne znamo stvari spustiti in prepustiti, ko je to potrebno. Veliko stvari bi se samo uredilo, če jih ne bi sami usmerjali po svoji presoji. Hkrati pa nam to povzroča velik stres, saj imamo občutek, da je vse odvisno od nas. Pa vsi vemo, da temu ni tako. Nekatere stvari, v katere se »vtikamo«, nimajo nič opraviti z nami, pa jih vseeno želimo imeti pod kontrolo, saj ne zaupamo, da jih kdo drug lahko reši vsaj tako dobro kot mi ali še bolje. Dopustimo si, da izprežemo in damo priložnosti tudi drugim, da prav tako prevzamejo odgovornost za svoja dejanja.

Kako se počutimo, ko smo pod stresom?

Biti pod stresom je naporno. Življenje pod stresom je težko. Različno se odzivamo na stres. Občutja so večinoma nelagodna in bi se jih želeli »otresti«. Dolgotrajni stres je utrujajoč, želeli bi se odpočiti, a ne gre, saj ne moremo spati. Da bi ublažili posledice stresa, lahko zaidemo v stanja, kjer sicer navidezno ublažimo stres, a na dolgi rok to pripelje do motnje v duševnem zdravju ali odvisnosti. Da bi nam odleglo, se usedemo za računalnik in odigramo kakšno igrico, spijemo kakšen kozarček, pokadimo cigareto, odidemo v igralnico, se zamotimo z nakupi ali mogoče posežemo po drogah. Vsi ti blažilci so zavajajoči in prej ko slej nas omrežijo na tak način, da smo sami ujeti v slabi situaciji in počutju.

Ali je ta stres sploh moj?

Ob stresnih situacijah se je smiselno vprašati, ali je njihovo razreševanje sploh moja naloga?

Na primer: Mož se je napil in povzročil prometno nesrečo.Pustite možu, da prevzame odgovornost za svoja dejanja. Stojite mu ob strani, če vas bo potreboval, vendar posledice mora prevzeti sam.

Na primer: Žena je sosedi povedala skrivnost, za katero sta se z možem zmenila, da ostane med njima. Soseda je zadevo povedala naprej kljub temu, da sta se dogovorila drugače. Mož je jezen na ženo, ker je sedaj cela vas seznanjena z intimno zadevo. Žena mora prevzeti odgovornost za to dejanje in se mora soočiti s posledicami.

Kaj lahko naredimo sami?

Dihanje

Osredotočimo se na svoje dihanje. Zapremo oči in samo poslušamo svoj vdih in izdih. Tehnika pomaga, da se osredotočimo nase in s tem umirimo dihanje, kar nam pomaga, da lahko lažje razmišljamo, se sprostimo, znižamo pulz in krvni tlak, omilimo napetost mišic. Sprva bo morda težko, vendar bolj kot vadimo, lažje bo. Poleg tega to lahko počnemo kjerkoli.

Na primer: Pod stres me spravlja , da oče ni odprt za  uvajanje novosti na kmetiji. Kadarkoli kaj predlagam, zavrne in me zasuje z žaljivkami. Odmaknem se v miren kotiček zaprem oči in se osredotočim na dihanje, poslušam svoj vdih in izdih.

Test realnosti

To je tehnika, kjer preusmerimo pozornost, da ne zapademo v tesnobo in prenehamo z razpredanjem situacije, v kateri smo. Pomaga nam umiriti telo in misli. Test realnosti je to, da samo pogledamo po prostoru in se osredotočimo na stvari, ki realno so tam. Pogledam okoli ter v misli prenesem in ponovim, kar sem videl/-a.

Stresanje stresa iz sebe

Stresa se lahko tudi »otresemo«. Predstavljajte si psa kako se otrese, ko pride iz vode. Tudi človek ima to moč, da se otrese stvari, ki jih ne potrebuje več. Tresenje telesa na način, da si zraven predstavljamo, da se želimo otresti stvari, ki nas težijo, je tehnika, ki nam lahko zmanjša stres. Tresenje je lahko »pasje« ali pa s pozibavanjem v gležnjih gor in dol. Zraven si predstavljamo, da se stvari, ki nas težijo, odluščijo od nas tako, kot se odlušči ledena gora.

Na primer: V službi me je šef grdo okaral zaradi nekega poročila. Dobil/-a sem občutek, da je bil nadrejeni samo slabe volje, saj je bilo poročilo dobro napisano. Odidem v prostor, kjer sem lahko sam/-a in v mislih stresem vso to šefovo jezo s sebe, saj sploh ni bila moja. Naj se odlušči.

Preusmerjanje misli

Mnogokrat si, ko smo v stresni situaciji, namišljamo, kaj vse bi se lahko zgodilo. Te napletene zgodbe, ki so lahko povezane s tesnobo, nam stres še povečajo. Preusmerjanje misli je tehnika, kjer imamo v glavi pripravljen nek prizor ali sliko, ki jo lahko nadomestimo za možne scenarije.

Na primer:  Doma imam težave s taščo in imam občutek, da pri njej ne naredim nič prav. To me spravlja v stres. Ko začnem razmišljati, da ko pridem domov, mi bo začela govoriti, kako sem nesposoben/-a, da si ne zaslužim njenega sina …, se v teh mislih prekinem in si predstavljam nek lep prizor (polje sončnic, sebe na počitnicah…).

Spanje in počitek 

Spanje je v stresnih situacijah dostikrat moteno.

Lahko si pomagamo tako, da se uležemo, poskušamo sprostiti telo (v mislih gremo od okončine do okončine in jo sprostimo) in nadaljujemo s tehniko dihanja. 

Na primer: Umrla mi je mama, ne morem spati, ker razmišljam, če sem vse uredil/-a za pogreb, vendar nisem spal/-a že 20 ur. Uležem se in se najprej osredotočim na glavo, sprostim mišice okoli oči in čeljusti, ki je zakrčena. Potem sprostim mišice na vratu, rokah, trebuhu, nogah in tako po celem telesu. Telo še enkrat »pregledam« in če je še kje napetost, jo sprostim. Ko je telo sproščeno, se osredotočim na dihanje in poslušam vdih in izdih. Misli mi še vseeno uhajajo na pogreb, vendar jih pripeljem nazaj na vdih in izdih dokler ne zaspim.

Tehnik za sproščanje stresa je še mnogo, najdite tisto, ki vam ustreza. 

Razvijaj svojo MOČ.

Objavo je pripravila: Lucija Pinterič, univ. dipl. inž. zoot. organizatorka socialne mreže.

Grafično oblikovanje: Mojca Plot