Medvode, 6.12.2022 – Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo v želji po še boljšem sodelovanju, povezovanju in spoznavanju, pripravili 7. srečanje mladih kmetov – vseh upravičencev do podpore iz podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz naslova Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.

Ključni namen srečanja je povezovanje mladih kmetov ter stik z odločevalci. Uvodni del srečanja sestavlja predstavitev pogledov vodstev organizacij, njihovih prioritet in poudarkov. Zbrane so tako pozdravili državna sekretarka na MKGP, Tatjana Buzeti, direktor KGZS, Janez Pirc, generalni direktor ARSKTRP, mag. Miran Mihelič in podpredsednica ZSPM, Mateja Kopar. V strokovnem delu pa je tokrat prof. Aleš Kuhar predstavil pomen dodane vrednosti v kmetijstvu, potrebo po učinkoviti definiciji aktivnega kmeta ter ostalih izzivih kmetijstva, s predavanjem Kam in kako naprej.

Svoje izkušnje s kmetovanjem sta predstavila dva mlada prevzemnika. Jaka Kastelic je nazorno orisal pomen preusmeritve kmetije, ki se je iz intenzivne živinoreje preusmerila v ekološko pridelavo sadja in žit. Poudaril je, kako ne vztrajati v panogi, če se številke ne izidejo, vendar o tem, da mora biti ta proces premišljen in postopen. Mlada prevzemnica vinogradniške kmetije Špela Štokelj je prisotnim približala možnosti izkoristka sredstev za prevzem kmetije, ki so ji omogočili modernizacijo in razvoj kmetije. Izpostavila je: »Če nekaj delamo z veseljem, lahko premagamo vse ovire.«

Projekt neMOČ PODEŽELJA smo izvedli v želji po dvigu zavesti o pomenu duševnega zdravja na kmetijah – za večjo kakovost življenja na podeželju. Dejavniki tveganja za težave v duševnem zdravju, pri ljudeh, ki kmetujejo so izraziti. Če jih izpostavimo zgolj nekaj: Delo na kmetiji je samotno, socialna mreža je bistveno manjša, kot če bi hodili v službo. Delo na kmetiji je družinsko podjetje, kmetje nimamo kam “pobegniti” – doma srečujemo iste ljudi pri delu in na večerji. Medgeneracijskih izzivov je ogromno. Na kmetiji je težko ločiti, kdaj se delo konča in prosti čas začne (če se sploh). Ljudje s kmetij smo svoje težave vajeni reševati sami. duševne motnje na podeželju so močno stigmatizirane. Kmečki poklic sodi med najbolj ogrožene poklice na področju samomorilnosti (po podatkih NIJZ je št. samomorov med poklicno skupino kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci kar štirikrat višja kot pri ostalih poklicnih skupinah).

Zato smo zadnjih nekaj minut prvega dela posvetili predstavitvi oddelka psihosocialne pomoči na kmetom, ki se je vzpostavil na KGZS. Kmetje se lahko na strokovnjake obrnejo, če se soočajo z duševnimi stiskami, potrebujejo nasvete s področja socialnega varstva ali pa imajo vprašanja vezana na predajo oz. prevzem kmetije. Brezplačna individualna svetovanja na področju gospodarske učinkovitosti in izboljšanja odpornosti kmetij so tako na voljo v obliki pravne pomoči, psihosocialne podpore, svetovanja prenosniku/prevzemniku kmetije, svetovanja o gospodarski učinkovitosti in zaposlovanju na kmetiji in svetovanju s področja socialne varnosti.

Osrednji del srečanja predstavljajo delavnice, kjer mladi prevzemniki s ključnimi deležniki razpravljajo o aktualnih tematikah. Naslovili smo 8 tem:

– Odzivi kmetov in države na višanje stroškov repromateriala in energentov- (Javna) sredstva za sofinanciranje investicij na kmetiji
– Finančni instrumenti
– Povezovanje kmetov
– Pogodbeni odnosi
– Dodana vrednost na kmetiji
– Kakovost življenja na kmetiji
– Aktivni kmet

V preteklih srečanjih so se zaključki predstavili ključnim odločevalcem v kmetijski politiki, ki pa se – z izjemo državne sekretarke Tatjane Buzeti – srečanja žal niso udeležili.

V nadaljevanju je nekaj misli iz razprave po posameznih tematikah.

1. Odzivi kmetov in države na višanje stroškov repromateriala in energentov

Nakup gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, materiala, plačilo stroškov elektrike, goriva, opreme, rezervnih delov, stroškov dela in ostalo so spremenljivi stroški, katerih gibanje cen ni vedno predvidljivo.

Kakšna je odzivnost kmetij na te spremembe? Kako bi se morala odzvati država?

Vrzel moramo zapolniti tudi z znanjem, novimi tehnologijami in inovacijami. Ne le dolgoročno optimiziranje, temveč tudi kratkoročno optimiziranje proizvodnje.

Odgovor na višanje cen je zagotovo tudi povezovanje kmetov – v tem primeru skupne nabave repromateriala in deljenje informacij ter izmenjave dobrih tehnoloških in ostalih praks.

Zagotovo pa je potrebno izpostaviti tudi večjo vlogo zadrug, ki morajo učinkovito opraviti svoj del odgovornosti.

2. (Javna) sredstva za sofinanciranje investicij na kmetiji

Pomemben del sofinanciranja investicij predstavljajo javni razpisi. Ocena preteklih razpisov izpostavi nejasno strategijo in številne razdrobljene razpise, kar vodi v težko učinkovito načrtovanje razvoja s strani kmeta. Ponovno se je izpostavila nujnost poenostavitve razpisov, postopkov (kot dober model gozdarski razpisi in prestrukturiranje vinogradov). S tem se bo prihranil tudi del sredstev, ki so sedaj namenjena izpolnjevanju razpisov.

Potreben je celovit pristop, i bo tudi kmetiji omogočal dolgoročno planiranje investicij na kmetiji, in ustrezno koriščenje investicijskih sredstev.

Pogoji in merila morajo biti skoti celotno obdobje enotni, razpisi pa časovno načrtovani. Smiselno pa je tudi, da so merila vezana na osnovno investicijo.

Za lažjo izvedbo investicij je ključna kombinacija povratnih in nepovratnih sredstev.

3. Finančni instrumenti

Za dopolnitev nepovratnih sredstev pa so pomembna tudi povratna sredstva v obliki finančnih instrumentov. Potencialni upravičenci so mladi kmetje, do dopolnjenega 40. leta, za investicije vezane na dobrobit živali, investicije namenjene blaženju podnebnih sprememb, varovanju okolja, trajnostnemu razvoju kmetij in nakupu kmetijskih zemljišč.

Finančni instrumenti za mlade kmete bi bili smotrni v obliki:

• brezobrestnih kreditov pri pokritju nesofinanciranega dela investicij oz. ob celotnem lastnem financiranju investicij,
• garancijskih shem investicij,
• (ob upoštevanju omejitve maksimalnega zneska lastnega dela investicije na npr. 500.000 eur),
• mikrokrediti do višine 50.000 eur,
• brezobrestna posojila za nakup kmetijskih zemljišč,
• (brezobrestni krediti za izplačilo dedičev),
• nizki stroški odobritve in vodenja kreditov.

4. Povezovanje kmetov

Kaj razumemo pod povezovanje kmetov? Poslovno povezovanje, izmenjava znanj in izkušenj, sodelovanje kmetov pri proizvodnih procesih, skupne blagovne znamke, zadruge, panožni krožki… Ne le za namene poslovanja, temveč tudi na neformalen način za izmenjavo znanj, izkušenj, praks ter druženje.

Kmetje povezani znotraj zadružnega sistema pričakujejo večje povezovanje zadrug. Upravni odbori zadrug pa bi zaradi trajnostne generacijske prenove morali začeti v večji meri vključevati in motivirati mlade kmete, da prevzemajo vloge v odborih.

Predstavitev dobrih praks povezovanja kmetov.

5. Pogodbeni odnosi

Pomembno je razumevanje pogodbenega razmerja.

Za boljše delovanje pogodbenih odnosov je ključno komuniciranje ter upoštevanje pogodbenih zavez, ki so velikokrat spremenjene z raznimi aneksi, kmet pa je ujetnik pogajalske (ne)moči. Pogodbe v večini primerov zagotavljajo odkup.

Ustrezna sestava pogodb tudi pri določanju cene in pogodbenih količin.

6. Dodana vrednost na kmetiji

Kmetje kot dodano vrednost v največji meri vidijo neposredno trženje in neposreden stik s kupci. Nova znanja, podjetniške pristope in sodelovanje več kmetij pri prodaji. Izpostavljena je tudi potreba po pravični verigi vrednosti, ki bi kmetu omogočila, da okrepi ustvarjeno dodano vrednost. Mladi kmetje veliko potenciala vidijo v mojstrskih, demonstracijskih in učnih kmetijah. Novi pristopi in dodana vrednost ter dobre prakse se lahko ustvarijo tudi skozi EIP projekte, ki pa jih mladi kmetje slabo poznajo, saj njihovi učinki (še) niso zaznani na terenu.

7. Kakovost življenja na kmetiji (duševno zdravje kmeta)

(Med)generacijsko sodelovanje in socialna varnost generacij.

Za večjo kakovost življenja na podeželju je potrebno ozaveščanje in izobraževanje na vseh nivojih.

8. Aktivni kmet

Merila za opredelitev aktivnega kmeta, kot so določena v Strateškem načrtu SKP, zajamejo skoraj vsakogar, ki ima kmetijsko gozdarstvo, ne glede na (ne)aktivnost.

Tematika je bila obravnavana zelo posplošeno, zapisan pa je zgolj eden izmed predlogov.

Kdo? Prikaže, da ima prihodek od kmetije. Opcija bi bili trije različni modeli, ki predvidevajo različno obravnavo in dostop do sredstev.

• tržni kmet
• samooskrbni kmet
• opravljanje drugih (okoljskih) funkcij

Predlog je, da imajo aktivni tržni kmetje tudi davčne olajšave (npr. pri plačilu dohodnine) in dostop do kmetijskih zemljišč ter ostale potrebne »bonitete«.

Posebna zahvala za izvedbo srečanja gre tudi podjetju Vitli Krpan, saj so prav vsakemu udeležencu srečanja zagotovili zelo nazorno kmetijsko majico. Hvala!

Vitli KRPAN so največji proizvajalec gozarskih vitlov na svetu. Proizvajajo tudi cepilnike drv, povezovalnike, rezalno-cepilne stroje, traktorske platoje… Več pa najdete na spletni strani: https://www.vitli-krpan.com/si/.