Srečanje mladih kmetov občine Kamnik se je odvilo 12. februarja 2018 ob 10. uri, v prostorih Doma kulture v Kamniku. Udeležilo se ga je več kot 20 mladih kmetov iz področja občine Kamnik, predstavniki občine Kamnik, Zveze slovenske podeželske mladine in kmetijska svetovalca s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, izpostava Kamnik.
V uvodu srečanja je vse zbrane nagovoril župan občine Kamnik Marjan Šarec. Sledila je predstavitev dela na področju kmetijstva in občinskih razpisov predstavnice občine Marije Kos. Kot tretji je svoj vidik dela z mladimi kmeti predstavil kmetijski svetovalec Anton Jamnik.
Predstavnica ZSPM in vodja Skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko Doris Letina je predstavila delovanje zveze in skupine ter možnosti vključevanja. Udeležencem je predstavila tudi smernice Skupne kmetijske politike po letu 2020, kar je bila iztočnica za nadaljevanje srečanja. Sledila je debata z udeleženci, ki so izpostavili konkretne probleme in izzive, s katerimi se soočajo v praksi, ter ponudili rešitve, ki bi jih bilo smiselno uvesti.
Predlogi, pobude in možne rešitve so se nanašali na tri osnovne sklope:
1. Izzivi v kmetijstvu na lokalni ravni – občine Kamnik,
2. izzivi v kmetijstvu na nacionalni ravni,
3. povezovanje med mladimi kmeti.
1. IZZIVI IN PROBLEMI V KMETIJSTVU NA LOKALNI RAVNI
– Problem prostorskega načrtovanja v občini Kamnik:
– bolj pogosti prostorski načrti, krajši roki za izdajo dovoljenj,
– dovolitev gradnje enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih, ne le v oddaljenosti 50 metrov od doma,
– relativno visok komunalni prispevek, v primerjavi z ostalimi občinami,
– možnost črpanja sredstev iz EU, za sofinanciranje komunalnega prispevka,
– redno in javno poročanje Odbora za kmetijstvo, boljše sodelovanje, predstavniki mladih kmetov morajo biti zastopani v odboru,
– preveč birokratizirani postopki, poenostavitev birokracije,
– več sredstev namenjenih za kmetijstvo, boljša razporeditev sredstev (postavka za gozdarsko mehanizacijo je zelo nizka),
– strožji pogoji za pridobitev sredstev na občinskem razpisu, da bodo le ta namenjena kmetom, katerih osnovna dejavnost je dejansko kmetovanje,
– izgradnja oz. ureditev pokrite tržnice ali trgovine, ki bi bila namenjena izrecno prodaji lokalnih izdelkov (brez najemnine za lokalne ponudnike),
– na voljo je premalo kmetijskih površin za kmete,
– zmanjšanje sredstev za zapuščene živali in izrecno namenska poraba za kastracijo in sterilizacijo, da se zmanjša število zapuščenih živali,
– slabo pregledan teren pri ugotavljanju posledic suše in prepočasno odgovarjanje na pritožbe, ali pa odgovora sploh ni bilo,
– težave zaradi rastočega turizma:
– težave predvsem na Veliki planini, kar vodi do uničevanja travnikov in pašnikov, velike količine smeti, na razpolago je premalo toaletnih prostorov,
– potrebna bi bila omejitev števila turistov, urejeni parkirni prostori,
– ureditev ostalih cest, ne le turistične infrastrukture,
– občinska pobuda glede dostopa na privatna zemljišča,
– potrebno je spodbujati prodajo lokalnih izdelkov v trgovinah,
– promocija lokalnih izdelkov na različnih dogodkih in prireditvah,
– večji odstotek porabe lokalne hrane v javnih zavodih (vrtec, šola),
– razvoj lesne predelave, namesto izvoza kvalitetnega lesa,
– poziv županu občine, da pripravi javni odgovor na prejeto poročilo.
2. IZZIVI IN PROBLEMI V KMETIJSTVU NA NACIONALNI RAVNI
– spodbujanje lokalne prodaje izdelkov:
– veliko višji procent odkupa lokalnih izdelkov za javne zavode, kot so vrtci, šole in druge ustanove,
– direktiva za nakupovalne centre in trgovine, da morajo v prvi vrsti ponujati lokalne izdelke, po poštenih tržnih cenah,
– odprava davčnih blagajn na kmečkih tržnicah,
– ustanovitev Direktorata za hribovske kmetije na ministrstvu, spodbujanje hribovskih kmetij, da se usmerijo v pašno živinorejo,
– urejenost tržnih cen kmetijskih proizvodov:
– kmetje z normalnimi tržnimi cenami ne bi bili odvisni od subvencij,
– cene kmetijskih izdelkov določene na podlagi cen repromateriala,
– spodbujanje ukrepov za dobrobit živali, ki so zelo dobri in spodbujanje proste reje živali, kar vodi k boljši izkoriščenosti pašnih površin,
– ukinitev davka na kmetijske nepremičnine,
– znamka »Izbrana kakovost« v praksi prinaša več težav kot koristi, saj bi morala zajemati le živali, rojene v Sloveniji,
– znižanje standardov pri obratih za dopolnilne dejavnosti:
– določila za higienske in infrastrukturne standarde ne morejo biti enaka za nosilce dopolnilnih dejavnosti in velike obrate,
– znižanje stroškov pri vzpostavitvi obratov,
– spodbujanje predelovalne industrije – dodana vrednost izdelkov,
– zakonska ureditev o omejitvi dostopa na privatna zemljišča:
– privatna zemljišča izčrpana zaradi porasta turizma,
– dostop v gozd na podlagi dovoljenja lastnika,
– določitev kje so dovoljene sprehajalne in pohodne poti, itd.,
– država v institucijah EU ne predstavlja realnega stanja v kmetijstvu,
– nadzor nad delom nekdanjih državnih posestev:
– kakšno količino izdelkov pridelajo v primerjavi z ostalimi kmeti,
– v kolikor pridelava ni dovolj učinkovita, naj bodo zemljišča na voljo kmetom, ki imajo premalo obdelovalnih površin,
– uredite področja subvencij:
– večja kontrola pri razpisih, da ne pride do izkoriščanja sredstev,
– subvencije bi mlade prevzemnike lahko obvezovale h kmetovanju za obdobje 5-10 let, da se izloči potencialno izkoriščanje sredstev,
– neposredna plačila za mlade prevzemnike negativno vplivajo na možnost pridobitve ostalih socialnih transferjev (npr: štipendije),
– več povezovanja med MKGP, KGZS in ekološkimi institucijami,
– pospešitev izdajanja odločb glede odstrela divjih živali,
– nesmiselnost obveščanja pristojnih organov ob pravočasnem čiščenju gozda (kazni, če posameznik ne obvesti logarja, da je pravočasno opravil čiščenje gozda),
– spodbujanje mladih kmetov, da se vključujejo v politiko.
3. POVEZOVANJE MED MLADIMI KMETI
– boljše sodelovanje z odborom za kmetijstvo na lokalni ravni,
– premalo enotnosti med kmeti,
– boljše povezovanje hribovskih kmetov (OMD),
– povezovanje v manjše zadruge, ki bi združevale lokalne kmete in sodelovale z javnimi zavodi,
– vzpostavitev trgovine z izdelki lokalnih kmetov,
– vsaj dvakrat letno izvedba srečanja mladih kmetov,
– skupna uporaba kmetijske mehanizacije,
– hitrejše kroženje informacij med mladimi kmeti,
– ozaveščati mladino, da se kmetijstvo dojema kot vrednota,
– vključevanje mladih kmetov v različna društva, saj je starostno povprečje članov društev, povezanih s kmetijstvom precej visoko,
– aktivna participacija kmetov v politiki in na volitvah.
SPLOŠNI PREDLOGI:
– ponovno srečanje mladih kmetov v Kamniku v novembru,
– udeleženci srečanja bodo predstavili poročilo na naslednji seji občinskega sveta,
– poziv županu občine, da pripravi javni odgovor na podane pobude,
– objava povzetka srečanja in odgovora občine v lokalnem časopisu.
