V sredo, 15. 2. 2023, je v sejni sobi Regionalne agencije Posavje potekalo drugo srečanje lokalnega odbora projekta TERA, v katerem naslavljamo problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi, s poudarkom na tistih, ki živijo (in delajo) na podeželju.
Okoli 20 udeleženk in udeležencev, ki so prišli iz različnih regijskih organizacij, je najprej nagovorila direktorica RRA Posavje, mag. Nataša Šerbec, ki je kratko predstavila projekt TERA ter njegov doprinos k ustaljenim načinom predajanja znanja (uvedba novih smernic, novih načinov) in s tem dopolnitev ustaljenih praks. Pomembno je, da se dvigne kakovost življenja ljudi, ki živijo (in delajo) na podeželju.
Besedo sta nato imeli še Ana Pavlič, programska direktorica IPES – Inštitut za proučevanje enakosti spolov, ki je predstavila ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja na ravni organizacije, ter Anja Mager, predsednica Zveza slovenske podeželske mladine, ki je predstavila položaj posameznika, ki živi in dela na podeželju.
Po koncu rednega dela srečanja je sledila še debata o problematiki TERA, ter aktivnostih, ki jih načrtujemo v prihodnosti.
Anja je predstavila naše delovanje – delovanje Zveze slovenske podeželske mladine ter izpostavila ukrepe, ki so pomembni z vidika usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na kmetiji.
Spodaj izpostavljamo nabor ukrepov, če želite pa si lahko pogledate celotno predstavitev v spodnji e-knjigici.
NABOR UKREPOV
Spodbujanje aktivnega očetovstva
Marsikateri oče se sooča s stisko, saj se zaveda svoje vloge pri vzgoji in skrbi za otroke, a zaradi narave dela (sezonske konice, nevarna mehanizacija, strmi tereni, …) ne uspejo vedno uskladiti skrbi za ekonomsko preživetje kmetije in skrbi za otroke.
Spodbujanje vključevanja žensk na trg dela
V preteklosti je na kmetiji bil pogosto kmečko zavarovan in socialno varen le moški oz. lastnik in nosilec kmetije. Na ženski doprinos kmetije se je pogosto pozabilo. K sreči se trend počasi obrača in se poskrbi tudi za socialno varnost žensk. Nemalokrat pa so ženske zaposlene izven kmetije in so po povratku z dela odgovorne za “ženska” dela na kmetiji. Obremenitve žensk so velike.
Možnosti dela za skrajšan delovni čas
Tudi kmečko zavarovane osebe imajo možnost koriščenja dela za skrajšan delovni čas, tako kot samozaposlene osebe ter drugi zaposleni.
To omogoča socialno varnost ljudi na podeželju ter tudi ekonomsko varnost, saj navsezadnje tudi prihranijo nekaj denarja, ki ga na kmetiji ni enostavno prislužiti. Nujno je, da centri za socialno delo poznajo možnosti in pravice, ki jih imajo kmečko zavarovane osebe in jih o tem tudi obvestijo.
Popoldansko in počitniško varstvo otrok
Na kmetiji so večkrat izražene stiske povezane z varstvom otrok med počitnicami (posebno z varstvom mlajših otrok, ki se pri delu ne morejo pridružiti staršem) in daljšim delovanjem vrtcev v popoldanskem času, kar bi pozitivno vplivalo na njihove možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Pri tem bi veljalo preveriti urejenost varovanja otrok staršev, ki so vključeni v druge nestandardne police.
Popoldanske aktivnosti otrok
Obšolske in popoldanske aktivnosti otrok so pogosto ob urah, ko je na kmetiji delo v hlevu oz. je zaradi oddaljenost do šole otroke treba peljati kar nekaj kilometrov. To predstavlja dodatno časovno obremenitev za starše, prekinitev dela, večjo porabo goriva in nepraktičnost. Predlagajo se aktivnosti ob urah po pouku oz. da se otroku ni potrebno vračati domov in nazaj v šolo. Rešitev bi bil tudi drugače organiziran javni prevoz.
Podeželski otroci se redkeje vključujejo v obšolske aktivnosti in so lahko zaradi tega depriviligirani.
Oddaljenost šol ter organiziranje govorilnih ur/roditeljih sestankov
Starši, ki živijo na podeželju in še posebno tisti, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so ob organiziranju šolskih dogodkov, ki potekajo v času njihovega dela v hlevu ali pa v času drugih zadolžitev, se tovrstnih dejavnostih težje udeležujejo, s čimer so postavljeni v neprijeten položaj, ki ga gotovo občutijo tudi otroci.
Povečanje dostopnosti storitev na podeželju
Ob ukinitvi osnovnih storitev na podeželju se je marsikdo znašel v stiski. Mlajše generacije so se prilagodile digitalizaciji, starejši pogosto nimajo računalnika in internetne povezave, druga infrastruktura je slaba, prav tako imajo slaba prevozna sredstva. Mnogi so v stiski, saj nimajo dostopa do poštnih, bančnih storitev in drugih storitev.
Predlaga se tudi več terenskih obiskov s strani centrov za socialno delo ter mobilnih preventivnih zdravstvenih pregledov, saj so prave težave skrite od oči institucij.
Dnevni centri in domovi za ostarele na vaseh
Dnevni centri za starejše ljudi na vaseh pripomorejo k ohranjanju delovnih mest na podeželju, hkrati pa ljudem omogočijo, da lahko v starosti ostanejo na podeželju in jim ni treba v mesta v domove za ostarele.
Dnevni centri bi tudi pomembno razbremenili ženske, ki večinoma skrbijo za starejše.
Zagotovitev psihosocialne podpore
Na KGZS so z letom 2021, kot rezultat našega skupnega projekta neMOČ PODEŽELJA, zaposlili osebo, ki nudi psihosocialno pomoč kmetom. Duševno zdravje je še vedno tabu tema, a se je vztrajno lotevamo in grizemo vanjo.
Na voljo so tudi druge brezplačne oblike psihološke podpore, predvsem iz društev in organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju. Potrebno je ozaveščanje po vseh možnih kanalih – preko društev, NVO, centrov za socialno delo, kmetijsko svetovalne službe, …
Izobraževanje in ozaveščanje
Država mora na sistemski način pristopiti k ozaveščanju in izobraževanja na področju aktivnega očetovstva, pomena usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in še posebno na področju v Raziskavi o enakosti spolov na podeželju (TERA, 2022) identificiranih posledic aktualne (ne)enakosti spolov na podeželju: nasilje in pomanjkanje virov pomoči; alkoholiziranost; geografska oddaljenost od ključne infrastrukture in zadovoljstvo z življenjem–tudi kot posledica stereotipne vloge spolov.
