Boj in obstoj nas kmetov
Naša slovenska kmetijska politika še ni dosegla recimo temu zahodno evropske, kjer je kmetijski minister takoj za finančnim ministrom. V teh državah je kmetijstvo pomembna gospodarska panoga. Pri nas v Sloveniji pa je tako, da se kmetijskega sektorja in nas samih kmetov vse vodilne stranke otepajo, lahko bi rekla, da v vladi pogosto ne vedo kaj bi z nami.
Brez potrebno prodajamo ključne proizvodne tovarne, vezane na nas kmete. Prašičerejo smo sesuli na tretjino.
Povprečna starost gospodarja slovenske kmetije skoraj 60 let, mladih prevzemnikov pa je vedno manj. Še vedno vsak dan propadejo tri kmetije.
V Sloveniji je po priljubljenosti poklic kmeta na povsem zadnjem mestu, v Avstriji denimo, na drugem, takoj za zdravnikom. To je posledica odnosa današnje družbe do kmeta in kmetijstva nasploh. V Avstriji drugačen odnos do domačih, lokalnih proizvodov. Pri nas se ta zelo počasi spreminja, zato vidnih sprememb ne pričakujem.
Pri nas je veliko kombiniranih kmetij, kjer nekdo hodi v službo ali pa ima vzporedno dejavnost. Členi v verigi bi morali biti enakopravni, dokler ne bo primernih odkupnih cen, da se bo kmetovanje izplačalo, te enakopravnosti ne bo.
Govejega mesa in mleka pridelamo celo več, kot ga porabimo, in viške izvozimo. A trenutno je odkupna cena govedine 3,10 eur, kar je premalo, še v najslabših časih je bila tam nekje – 3,40 eur. S takimi cenami kot so v tem času, smo kmetje – rejci vsak dan v večji izgubi. Zavedati pa se moramo, da je govedoreja najpomembnejša kmetijska panoga pri nas in da je veliko slovenskih kmetij odvisnih od nje in tudi sama obdelanost zemljiških površin.
Slovenski kmetje ne želimo nič več, kot le pošteno plačilo za svoje pridelke! Z našimi pridelki ne moremo pristajati na nivo cen sužnjelastniško pridelane zelenjave, mesa in ostalih kmetijskih pridelkov vprašljivega porekla, ki prihajajo na slovenski trg in police katere slovenski kupci drago plačujemo.
Za zaključek naj dodam še to: Naj prenehajo z oglaševanjem takšnih in drugačnih prehranskih izdelkov z oznakami “domače”, “slovensko” in podobno, zaradi katerih imajo potrošniki občutek, da podpirajo nas slovenske kmete, mi pa od tega ne dobimo nič.
Kdo pa ima v verigi od pašnika do mize zaslužek, pa se lahko samo vprašamo. MI KMETJE ZAGOTOVO NE!!
Z medijsko podporo:
