Skozi oči mladega kmeta

Vonj po morju, topli sončni žarki in spomini na idilični poletni oddih. Nekje v spominu se najde okus po svežem mediteranskem sadju, oljčnem olju in dobri ribi, ki smo jih pojedli na terasi z dih jemajočim pogledom na morje in Alpe. Tega pristnega mediteranskega spomina ne bi bilo brez delavnih rok kmeta do katerega seže le malo spominov. V pozabo tonejo istrski kmetje in pozabljeni so ribiči in solinarji.

Mediteranske rastline, ki so že dolgo uspevale na omejenem prostoru, imajo tega iz dneva v dan manj. Vse bolj ga najedajo različni interesi, kot bi ne vedeli, da vsi slonimo na plečih pozabljenih kmetov, ribičev in solinarjev. Ti sedaj poleg bitke z naravnimi neprilikami, bijejo še bitko za svoj mali košček rodnih tal. Kot bi vsi pozabili, da v bitkah ni zmagovalcev. So le večji in manjši poraženci. Zmago lahko dosežemo edino s sodelovanjem. Nenazadnje gre le za dve strani istega kovanca. Si lahko predstavljamo koliko bolj očarljiv spomin na oddih bi bil, če bi mediteran doživeli še pri gostoljubnem kmetu, ki bi radostno razkazal kje dozoreva tisti pravi mediteranski okus.

Naj na račun tistih teras z najlepšimi pogledi, ki mogoče nekega dne več ne bodo ponujale pristnega, mediteranskega sadja, oljčnega olja in ribe, za istrskim kmetom in ribičem in solinarjem ne izgine vsaka sled.