ZSPM logotipZSPM logotipZSPM logotipZSPM logotip
  • Domov
  • Društva
  • Dogodki
  • Področja dela
    • Mladi kmetje in kmetijska politika
    • Mladinske politike in razvoj podeželja
    • Mladinsko delo in neformalno izobraževanje
    • Mednarodno sodelovanje
  • Projekti
    • Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet
    • POlja MOČi
    • Na deželo po delo
    • 30 izzivov
    • Projekt TERA
    • neMOČ PODEŽELJA
    • Inovativni mladi kmet, kmetica
    • Tradicionalni slovenski zajtrk
    • NAJ PROJEKT podeželske mladine 2024
  • Spomini pod kozolcem
    • Galerija slik
    • Arhiv kurnikov
    • Video galerija
    • Knjižnica
  • O nas
    • Zgodovina
    • Vodstvo
    • Pisarna
    • Aktivnosti
    • Medijske vsebine
    • Splošni pogoji
  • Novice
  • Kontakt
  • Postani član
  • Buy now
✕
Objavil/a Anja Mager na 2. septembra, 2020

Skozi oči mladega kmeta

Slovenija je zelena država z vedno bolj poznanim turizmom. Prav pogled na naravo v naše kraje privabi marsikaterega turista. To, da ima Slovenija izjemno lepo naravo, je za večino prebivalcev samoumevno dejstvo. Le redko kdo pomisli, kakšna bi bila situacija brez obdelanih polj, predvsem pa višje ležečih travnikov in pašnikov. Kar 72,3% Slovenije spada pod hribovska območja, še dodatnih 10% pa imamo drugih območij z omejenimi dejavniki. Njihova obdelava ni vedno mačji kašelj.

Pa vseeno imamo na eni strani turizem, ki velja za cvetočo branžo, na drugi strani pa kmetijstvo, kjer je mizerno plačilo kmeta še vsako leto nižje. Upam si trditi, da se redko kdo v turističnem sektorju zaveda njihove odvisnosti od kmetijstva. Tako vsaj kažejo njihova dejanja – seveda s svetlimi izjemami.

Kmetje vemo kaj pomenijo veliki vložki in se zavedamo, kaj pomeni urediti in vzdrževati turistično nastanitev (naša poslopja in mehanizacija sta le dva dokaza za to). Kljub temu verjamemo, da lastniki turističnih storitev po zaračunani noči, ki le redko pade pod 100 evrov, ne životarijo. Ali če obrnem drugače – od tega lažje ostane kaj kot od naših izdelkov, ki jih po centih prodajamo nekaj nad proizvodno ceno.

Oboji smo močno odvisni od trga, kar se je dobro pokazalo tudi v trenutni krizi. Prav zato bi morali držati skupaj. Kaj je razlika med sektorjema? Kmetje kljub slabim razmeram in negotovemu plačilu vztrajno delamo na svojih kmetijah in turističnemu sektorju s tem zagotavljamo možnost delovanja. V turizmu za podporo kmetom pogosto zmanjka posluha. Gostu se za zajtrk ponudi poceni jogurt ene izmed trgovskih verig, pomarančni sok in izbor tropskega sadja. Vse skupaj pa se nadaljuje v kosilo in večerjo s sestavinami, ki so bile predelane daleč od Evrope, kaj šele Slovenije. Vse skupaj se postreže s pogledom na lepo obdelane poljane, kjer kmet životari skupaj s svojo družino.

Saj razumemo, da lastniki turističnih nastanitev razmišljajo »ekonomično« in se trudijo napolniti svoj mošnjiček. Tega bi si želeli tudi kmetje, a kaj ko moramo istočasno paziti na okolje, ohranjati biodiverziteto, uporabljati samo naravi najbolj prijazne preparate in še veliko več. Vse to niti približno ni pokrito s subvencijami – sploh v območjih s težjimi obdelovalnimi pogoji, kjer je marsikatero stvar treba narediti na roke. Medtem ko nas splošna javnost in država zavezujeta k vedno več dodatnega dela, se regulacija turističnega sektorja ne zdi pomembna nikomur.

Prepričana sem, da se bo na dolgi rok spremenilo tudi razmišljanje gostov. Saj slabše bi že težko bilo. Smešno je, ko se ljudje pustijo razvajati v dragih nastanitvah z bazeni, istočasno pa vase dajejo večerjo z govedom iz Argentine ali pa »ekološke« banane, ki so k nam verjetno potovale ves mesec. Še večji parodoks pa je, da jim vse to postežejo slovenski ponudniki prenočišč v idilični vasici sredi gora.

Svoje bi k reševanju problema spet lahko prispevale tudi država in občine. V Švici na primer spodbujajo pašo krav na planinah in le-to subvencionirajo s 400 franki. Podobno je pomen obdelane krajine prepoznala tudi Bohinj MojaObčina.si, ki namenja sredstva za sušenje krme v kozolcih. Sredstva sicer niso visoka, a velike hvale je vredno že to, da je občina prepoznala pomen obdelane krajine za njeno najpomembnejšo panogo – turizem.

Na dolgi rok si kmetje in turizem ne moremo in ne smemo biti konkurenca. Trenutna situacija je nepredvidljiva in v prihodnje se nam zagotovo ne piše nič bolje. Vse ovire bomo lahko zmogli le, če bomo držali skupaj, naše dobro delo pa bodo podpirali in cenili tako država kot tudi potrošniki. In seveda: mi sami!

Deli

Sorodne objave

3. aprila, 2025

Okrogla miza pri DPM Spodnje Podravje: Pogledi mladih na zakonodajo v kmetijstvu


Preberi več
19. februarja, 2025

Vabilo na 9. Srečanje mladih prevzemnikov


Preberi več
25. oktobra, 2024

Mladi kmetje – prihodnost slovenskega kmetijstva


Preberi več

Celovška 43 1000 Ljubljana

+386 041 711 618

info@zspm.si



Facebook Instagram YouTube

Prijava na e-novice

Uporabne povezave


  • Domov
  • Društva
  • Novice
  • O nas
  • Kontakt
  • Grafične vsebine
  • Vaše pobude
  • Splošni pogoji

Partnerji ZSPM

© 2025 ZSPM. Vse pravice pridržane. Izdelava strani NETX.si.
      Spletna stran "zspm.si" za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje uporablja piškotke. S klikom na "strinjam se" se strinjate z namestitvijo le teh.Strinjam seSplošni pogoji