Skozi oči mladega človeka
Tretja sveča adventnega venčka simbolizira veselje.
Veselje kmeta, ko požanje trud celotnega leta. Veselje, ko iz krušne peči zadiši domač kruh. Veselje, ko je delo opravljeno. Veselje, ko se srečamo.
Veselje tebe, ko dobiš okusen zrezek s slastnim krompirjem in najboljšim radičem. Veselje ko popiješ kozarec dobrega vina, ugrizneš v sočno jabolko in orehovo potico. Ko sredi noči popiješ kozarec hladnega mleka.
Tudi takrat, ko greš na počitnice na prelepo slovensko podeželje, obdelano, zeleno, v vsej veličini biodiverzitete, ki jo imamo. Ko pohajkuješ po gozdu.
Ko so pozimi navsezgodaj, ko greš v službo že splužene in posipane poti, da lahko varno prispeš na svoj cilj.
To je tisto veselje, za katerega ne veš točno, od kod pride. Toda naj ti jaz povem. Od mene. Od vseh nas kmetov za tebe.
Za tebe, ki velikokrat (skoraj vedno), tega ne ceniš in jemlješ za samoumevno. Za tebe, ki spomladi nergaš, ko se pelješ za traktorjem s plugom, ker si že pozabil, kako si bil vesel, ko si se za njim vozil pozimi. Ki pozabiš, da je tisti smrad, nad katerim se venomer pritožuješ, potreben da lahko v nedeljo imaš pravo govejo župo. Ki ne toleriraš niti centimetra blata na cesti, ti pa v gozdu pustiš gore smeti. Za tebe, ki ne moreš prehvaliti lepot slovenskega podeželja, ki ga jaz obdelujem. Ki občuduješ marljivost, delavnost in razgledanost, če temu dodaš še zdravo kmečko pamet. Ja, dobiš kmeta.
To veselje ni samoumevno. Za tebe je enostavno in lahko dosegljivo. Toda zame.. Jaz v to vložim ves svoj čas, vso svojo energijo, vse svoje resurse. Da potem ti zavijaš z očmi in s prstom kažeš na mene.
Mene razveseli topla hvaležnost, ko nesem kos mesa s kolin sosedi, ko pomagam starejšemu gospodu pri spravilu drv, dam otrokom, ki gredo mimo nekaj sliv, ki so pravkar dozorele. Ko za sezonsko delo najamem ljudi iz bližine, ki so težje zaposljivi. Razveseli pa me tudi, ko ti prideš k meni in s svojim nakupom potrdiš, da me spoštuješ in ceniš moje delo. Da zaupaš mojih pridelkom in izdelkom. To je zame največja potrditev in najlepši dar. Ko v trgovini povprašaš, ali imajo moje izdelke, ko jih opomniš, da bi jih morali imeti. Ko svojim prijateljem in znancem priporočiš nakup pri meni. In mi stopiš v bran, ko govorijo neresnice o kmetih.
Spomni se na mene, ko boš nakupoval darove za vse tebi drage. Podari nekaj lokalnega, pridelanega in izdelanega z ljubeznijo. In s tem razveseli njih, ki bodo dobili uporabne in kakovostne izdelke. Podpri mene, ki opravljam veliko več nalog, kot samo pridelovati hrano. S tem spomni sebe, da si ti tisti, ki odločaš, kakšno kmetijstvo in podeželje želiš imeti in živeti.
To je bistvo veselja. To je kmetijstvo, ki ga gradiva skupaj.
