V četrtek, 27. julija 2023 in v petek, 28. julija 2023 nas je pri podeželski mladini obiskal makedonski g. kmetijski minister Ljupčo Nikolovski s svojo delegacijo. Spremljala ga je ga. ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.
Dvodnevni program, katerega glavna namena sta bila predstavitev Zveze slovenske podeželske mladine in obisk kmetij mladih kmetov, ki se s specifičnimi izzivi ukvarjajo z različnimi panogami na različnih pogojih kmetovanja, smo s sodelovanjem in podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvedli na Ekološki kmetiji Kastelic v Mirni Peči, na kmetiji Vesne Brajer v Zgornjih Vodalah, na Ekološki kmetiji Žunkovič v Halozah in na kmetiji Perko v Zgornji Velki.
Svoj namen obiska je minister g. Ljupčo Nikolovski, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo v Republiki Severni Makedoniji pojasnil z:
»Zasnovo Zveze slovenske podeželske mladine, ki v Sloveniji odlično deluje, bomo v naslednjem obdobju preslikali v Severni Makedoniji. Združili bomo moči, da skupaj s sodelovanjem in prijateljevanjem mladi iz Slovenije in mladi iz Severne Makedonije postanejo edinstven primer, kako lahko organizirano, z idejami, digitalizacijo in premišljenim kmetovanjem pridelamo več hrane in se spravimo s klimatskimi spremembami in globalnimi izzivi.«
Po uvodnem dvostranskem pogovoru obeh predstavnikov ministrstev na MKGP in izjavi za javnost smo obe delegaciji sprejeli pri mlademu kmetu Jaki Kastelicu na njegovi ekološki kmetiji.
Kmetijo je prevzel kot mladi prevzemnik pri 23-ih letih. Na kmetiji, ki je v celoti pod ekološkim certifikatom od leta 2010, so osredotočeni na pridelavo in predelavo jabolk – jabolka predelajo v jabolčni sok, jabolčni kis in krhlje. Poleg tega pridelujejo tudi žita (pšenico, piro, ajdo), iz katerih predelajo moko, testenine in druge izdelke na osnovi žit. O izzivih, s katerimi se Jaka pri kmetovanju s svojo družino sooča, je povedal:
»Kmetija je trenutno ravno na neki točki preloma, ker bosta starša, ki sta tudi zaposlena na kmetiji, kmalu šla v pokoj. Delo se na žalost povečuje, zneski pa ostajajo približno enaki. Ob tem razmišljamo, kam bomo zapeljali kmetijo – ali bomo šli v dodatne zaposlitve ali v zmanjšan obseg dela. Še vedno smo družinska kmetija in želimo vsaj nekaj tudi družinskega življenja.«
Po ogledu kmetije smo z ekipo ZSPM predstavili naše delovanje zveze, ob katerem je predsednica Anja Mager že uvodoma povedala:
»Smo edina mladinska, nevladna in nepolitična organizacija v Sloveniji, ki se aktivno ukvarja z mladimi s podeželja in mladimi kmeti na vrednotah vztrajnosti, srčnosti, strokovnosti, opolnomočenja, sodelovanja, zagovorništva, kmetijstva in ekipnega dela. Naše poslanstvo, ki ga res živimo in ga poskušamo prenašati na naše člane in širše je to, da preko druženja, povezovanja, pridobivanja znanj in izkušenj res krepimo samozavest in ponos mladih s podeželja.«
Obisku pri Jaki sta se pridružili tudi Janja Bohte (podpredsednica DPM Mirna Peč) in Lucija Žagar (članica DPM Mirna Peč), ki sta predstavili svoje društvo in makedonskemu ministru predali čebelico ob njihovem izzivu ob 30. obletnici ZSPM. Povedali sta:
»Samo društvo je predvsem namenjeno druženju, spoznavanju novih prijateljev in izobraževanju. Člani se z veseljem in ponosom udeležujemo raznih dogodkov, ki jih po Sloveniji organizirajo ZSPM ter ostala društva. Ker je letos za ZSPM prav posebno leto, saj praznujejo 30 let delovanja, so zasnovali koncept 30 izzivov za 30 let, katerega del so tudi društva po Sloveniji. Enega soustvarjamo tudi mi v društvu – naš cilj je, da se v tem letu udeležimo 30 različnih dogodkov po Sloveniji in tako vsakič podelimo čebelico, ki je znak domačega okolja od koder prihaja društvo – znak Mirnopeške doline.«
V nadaljevanju smo istega dne obiskali kmetijo Vesne Brajer, ki se nahaja v neposredni bližini – v Zgornjih Vodalah. Glavna dejavnost kmetije je prireja mleka, ki ga v večjem delu prodajo mlekarni, deloma pa z njim oskrbujejo okoliške šole. Ukvarjajo se tudi z vinogradništvom, saj pridelujejo sorte vina za cviček. Na kmetiji sta zaposleni Vesna in njena mama – pred tem je bila Vesna mlada prevzemnica, kmetijo pa je prevzela v letu 2015.
Vesna je pomen udejstvovanja pri podeželski mladini slikovito orisala:
»Za mene je biti dejaven pri podeželski mladini kot imeti zastonj psihiatra. Drugi mladi kmetje, ki so na podobnem kot si sam, te najbolje razumejo in ti lahko že s tem, ko si delimo izkušnje med sabo, zelo pomagajo.«
Ogledu Vesnine kmetije so se pridružili tudi fantje iz DPM Brežice, regijski predstavnik za Posavje Jernej Križančič pa je njihovo predstavitev pospremil z:
»Na podeželju nas je malo takšnih, ki že v otroških letih spoznamo, da želimo biti gospodarji na kmetiji. Skozi otroška in šolska leta nas obkrožajo ljudje, ki imajo različne cilje – bolj zanimive, bolj dobičkonosne. Tukaj teme o kmetijstvu in o veselju do kmetovanja žal ostanejo v ozadju. Podeželska mladina v tem obdobju pokaže mladim največji čar in združi mlade s podeželja. To so po navadi tisti, ki želijo govoriti o kmetijstvu in povedati, da še upajo v boljši jutri. Z izmenjavo idej in vere, da bomo lahko jutri boljše kmetovali in bili na to ponosni, si damo navdih, svoje znanje pa s projekti ZSPM-ja popeljemo na nivo, ki nam bo v prihodnosti zagotovo risal nasmeh na obraz.«
V naslednjem dnevu obiska smo najprej obiskali Haloze – Ekološko kmetijo Žunkovič, ki jo je predstavil 20-letni mladi kmet Luka Žunkovič. Na kmetiji živi s svojima staršema in še štirimi sorojenci. Še posebej zanimiv je bil robotski samohodni mulčer, ki je letošnja pridobitev kmetije. Luka pojasni, da je ta bil v celoti njihovo finančno breme, saj od lani ne spadajo več pod gorska območja. Na vprašanje, kaj se mu zdi največji izziv na kmetiji, študent 2. letnika Živinoreje na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede pove:
»Ne moremo mimo tega, da so na dravskem polju veliko boljši pogoji – tam za različne ukrepe lahko kmetije dosegajo do 1200€ plačil na hektar. V Halozah je možno uveljavljati samo OMD, s katerim dosežejo do max. 500€ na hektar, hkrati pa na teh površinah lahko pridelajo samo mrvo.«
Problematiko plačil za ukrepe je dopolnil regijski predstavnik za Podravje, Janko Golob:
»Po mojem mnenju je premalo razlike med tistimi, ki se na takih težavnih območjih zelo trudijo in gredo ob svojem kmetovanju preko marsikatere ovire, in tistimi, ki za zelo malo truda – samo za enkratno obdelavo terena, prejmejo lepe zneske.«
Mladi kmet Luka Žunkovič je tudi član DPM Spodnje Podravje. Njegova predsednica, ki je bila navzoča ob ogledu Žunkovičeve ekološke kmetije je prisotnim gostom izrazila dobrodošlico in povedala:
»Kot vidite imamo v našem društvu zelo aktivne in pridne člane. Najraje sodelujemo s svojo krovno organizacijo ZSPM, naši člani se poleg ostalih dogodkov zelo radi udeležijo mednarodnih izmenjavah. Organiziramo pa tudi svoje strokovne dogodke.«
Zadnja družinska kmetija, ki smo si jo ogledali, je bila Kmetija Perko, na kateri sta nam dobrodošlico zaželela mladi kmet in bodoči mladi prevzemnik Aleš in Petra Perko (predsednica DPM Maribor). V delo na kmetiji so vpete tri generacije – vsak od njih pa pripomore k delovnim procesom na kmetiji po svojih najboljših močeh. Aleš se osredotoča na živinorejski del (vzreja mesnih pasem govedi, po večini pasem Limousin in Charolais), brat Andrej pa je bolj usmerjen v vinogradništvo in vinarstvo, ki ju zaokroža zgodba Vina Perko. Na kmetiji delajo po principu preciznega kmetijstva in dobrega ravnanja z obdelovalnimi zemljišči, da pridelajo čim večje, kvalitetne in zdrave pridelke.
Petra je delovanje DPM Maribor orisala z besedami:
»Društvo podeželske mladine Maribor je bilo ustanovljeno jesni 2021, zaradi želje po druženju, organiziranem povezovanju in izobraževanju mladih s podeželja. Menimo, da ima medsebojno sodelovanje mladih v našem društvu ključno vlogo pri reševanju izzivov, s katerimi se v današnjem času sooča podeželje in s tem v prvi vrsti tudi slovensko kmetijstvo. Veliko nam pomeni predvsem izmenjava izkušenj, ki med nami spodbuja inovativne načine razmišljanja in razumevanje kmetijstva iz različnih vidikov. V zadnjih tednih lahko vidimo, da je kmetijstvo zelo ranljiva panoga in zavedati se moramo, da takšni dogodki ne prizadenejo le trenutnega gospodarskega stanja na kmetijah, ampak imajo v večini primerov tudi daljnosežne posledice na naše delo.«
Aleš je izzive med njihovim kmetovanjem že uvodoma razložil:
»Danes se na kmetiji soočamo predvsem z izzivi, kako prebroditi inflacijo, visoke obrestne mere in naravne ujme, ki nam v zadnjih dveh letih ne prizanašajo. Trudimo se po najboljših močeh iskati rešitve, kako se prilagoditi razmeram na trgu, prilagoditi na podnebne spremembe z novimi proizvodnimi metodami in racionalizacijo proizvodnje, kjer je to mogoče.«
Kljub temu, da se zaradi pomanjkanja njivskih površin in velikih potreb po proizvodnji zadostne količine krme za živali težko vključujejo v okoljske programe, mladi kmet Aleš z upanjem stremi v prihodnost:
»Kot bodoči mladi prevzemnik si želim, da bi v nas mladih prepoznali zagnanost, znanje, profesionalnost, trud, ki ga vlagamo v kmetije, in v nas videli prihodnost za zagotavljanje prehranske varnosti v državi. Želel bi si bolj konkurenčne pogoje financiranja projektov in nakupov kmetijskih zemljišč z ugodnimi fiksnimi obrestnimi merami, da bomo lahko razvijali kmetije in zagotavljali delovna mesta na njih. Zraven tega si želim, da bi v prihodnje imeli boljšo in učinkovito zaščito pred točo, ki je velika ovira za kmetijsko proizvodnjo.«
V programu drugega dne se je obisku pridružila tudi ministrica za digitalno preobrazbo, ga. Emilija Stojmenova Duh. Ob koncu dneva je povedala:
»Današnji obisk kmetij me je izjemno navdušil, predvsem zaradi znanja, ki ga imajo današnji kmeti in to ne samo s področja kmetijstva, ampak tudi s področja digitalizacije. Zelo me veseli to medsektorsko sodelovanje z ministrstvom za kmetijstvo in ta prisluh, kako lahko tehnologije dandanes pomagajo na vseh področjih našega življenja in dela – tudi na področju kmetijstva. Kaj to pomeni za prihodnost? Da bomo sodelovanje z ministrstvom za kmetijstvo nadaljevali še naprej in upam da bomo z rešitvami, ki jih nove tehnologije prinašajo, olajšali delo in življenje mladim in vsem ostalim kmetom.«
Ob poslavljanju in zaključku svojega obiska je g. minister Nikolovski še dejal:
»Zveza je odlično organizirana in to prakso bi radi vpeljali tudi v Severni Makedoniji. Z zvezo in njihovimi člani smo v teh dveh dneh obiskali več kmetij, pogovarjali smo se z mladimi kmeti, ki živijo in delajo na podeželju in proizvajajo končne izdelke. Ti so namreč del kmetijstva in pridelave hrane. Ta proces je najbolj pomemben v času globalnih kriz, v času, ko je glavni izziv, kako zagotoviti več hrane za rast svetovnega prebivalstva. Prav mladi s svojo energijo, idejami z vsemi zasnovami, z željo in uspešnimi zgodbami, ki smo jih videli v Sloveniji, so zgled, kako se mladi organizirajo, kako so predani in kako so prav mladi tisti, ki lahko pridelajo več hrane in tako prispevajo k reševanju globalnih izzivov. Še enkrat, hvala vsem iz Zveze slovenske podeželske mladine, ki so bili z nami v preteklih dveh dnevih in so nam posredovali svoje izkušnje, nas popeljali na kmetije po celi Sloveniji in s katerimi smo resnično predelali veliko novih lekcij in se seznanili z novimi praksami, ki jih želimo uporabiti tudi v Severni Makedoniji.«
Ga. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Irena Šinko je obisk sklenila z besedami:
»Dva dni smo imeli na obisku makedonskega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, s katerim smo si ogledali predvsem dobre prakse mladih kmetov. Pri tem sem spoznala, da so mladi, združeni v Zvezo slovenske podeželske mladine, dejansko mladi, ki se med sabo povezujejo, sodelujejo in so pripravljeni to znanje deliti tudi z ostalimi. Pri tem lahko povem, da so nas ves čas spremljali od kmetije do kmetije, kjer so nam bile predstavljene dobre prakse in na katerih so se vsi mladi kmetje izkazali kot dobri gospodarji. To pomeni, da če bomo nadaljevali s kmetijstvom v taki smeri, da bo Zveza slovenske podeželske mladine spodbujala mlade in bodo v tem okviru delovala tudi društva, bomo veliko dosegli in prepričana sem, da bo napredek dober. To, da so mladi obljubili, da bodo pomagali mladim iz Makedonije pri ustanavljanju take zveze, se mi zdi zelo pomembno. Kajti, na ta način se bosta med sabo povezovali tudi državi in odnosi, ki so že sedaj dobri, se bodo še izboljšali. Želim in upam, da bomo s to ekipo in tudi ostalimi iz ZSPM sodelovali še naprej, predvsem pa da bo njihova debata še naprej konstruktivna, kajti le konstruktivni razgovori lahko rodijo dobre ideje in sadove, ki jih bomo lahko udejanjili tudi v praksi.«
Tudi v ekipi ZSPM verjamemo, da bo ta obisk služil kot navdih za oblikovanje podobne organizacije tudi v Severni Makedoniji in vzpodbudil njihova prihodnja prizadevanja in prinašal dragoceno izmenjavo izkušenj med našima državama.
Ob tem je svoje misli strnila še naša predsednica zveze, Anja Mager:
»Menim, da se premalo zavedamo in definitivno premalo cenimo to, kar imamo. Povezanost mladih, tudi po zaslugi Zveze slovenske podeželske mladine ne sme biti jemana kot samoumevna in jo je potrebno negovati ker krepiti. Ni prvič, da smo našo dobro organiziranost predstavili delegacijam iz tujine. Mnogo je držav, ki si želijo močne reprezentativne organizacije, ki bi delovala na področju mladih s podeželja, pa je še nimajo. In če lahko kot ZSPM z našimi izkušnjami, znanjem in voljo doprinesemo k temu, da se mladi povezujejo tudi v tujini, vedno z veseljem pomagamo, kolikor le lahko. Rada bi se zahvalila vsem mladim kmetom, predstavnikom ZSPM, ki so pri pripravi programa na tak ali drugačen način sodelovali in s tem doprinesli k izjemno dobri prestavitvi mladih, ZSPM ter nenazadnje tudi Slovenije. Izrekam tudi zahvalo MKGP, ki je našo organizacijo prepoznalo kot primer dobre prakse in so nas priporočali kot organizacijo, ki je vredna posnemanja. To cenimo – zato hvala! «
Še enkrat se iskreno zahvaljujemo g. ministru Ljupču Nikolovskemu za čas, ki ga je skupaj s svojo delegacijo namenil obisku Podeželske mladine. Veseli smo, da smo lahko delili naše izkušnje in dosežke ter predstavili našo organizacijo kot zgled uspešnega modela za povezovanje mladih na podeželju.
Posebna zahvala gre tudi (naši) ge. ministrici Ireni Šinko, da je izkazala interes za naše delo in prizadevanje na področju mladih s podeželja in se je s svojo pozornostjo poglobila v izzive, ki so jih predstavili mladi kmetje.
Zveza slovenske podeželske mladine se zahvaljuje vsem mladim podeželanom, ki so pripomogli k uspešnemu dvodnevnemu obisku, mladim kmetom in kmetici Vesni Brajer, Jaki Kastelicu, Luki Žunkoviču in Alešu Perku ter njihovim družinam za tako gostoljubje, ter vsem prisotnim županom in podžupanom: g. Andreju Kastelicu, g. Srečku Ocvirku ter g. Dragomirju Murku za izkazano podporo mladih na podeželju. Hvala tudi ge. Nataliji Orlić za tolmačenje.
»Dokler bomo na podeželju ne le podpirali, temveč tudi investirali v mlade z znanjem in energijo, bomo zagotovo razvijali slovensko podeželje. To pa nam je vsem v interesu.«