V petek, 16.junija smo v sodelovanju KGZS, ZSPM, MKGP in ARSKTRP pripravili strokovno ekskurzijo v Zgornje Posočje, z namenom ogleda kmetovanja mladih prevzemnikov.
Kmetija, kjer se gostje pripeljejo kar s helikopterjem ⛰️ 🚁
Najprej smo si ogledali kmetijo Aljoše Bončina iz majhne gorske vasice Čadrg, Tolmin, ki je postal mladi prevzemnik v letu 2015. Vasice na 700 m nadmorske višine, kjer je zaradi strmin in ostrin ovinkov ne more, največje prevozno sredstvo, ki pride traktor in avtobus za 20 ljudi. Na kmetiji so gostili med drugim tudi švedski kraljevi par, direktorja CIE in takratno evropsko komisarko za kmetijstvo (vsi so prišli s helikopterjem).
V vasi živi 10 družin – 50 ljudi, 3 kmetije, ostali pa hodijo v službo. V vasi pa imajo tudi komuno.
Pri Bončinovih imajo ekološko kmetijo, ukvarjajo se z govedorejo – reja krav molznic (vse mleko predelajo v vaški sirarni, glavni proizvod je sir čadrg (prej tolminc), trdi sir, delajo pa tudi skuto in sirne namaze z zeliščni). Za potrebe turizma na kmetiji redijo tudi krško-poljske prašiče in kokoši. Ukvarjajo se tudi s turistično dejavnost na kmetiji, imajo izletniški turizem in oddajajo apartmaje.
Pri srčni predstavitvi kmetije so izpostavili, da so vedno kmetovali kar se da naravno, zato odločitev o preusmeritvi v ekološko kmetijstvo ni bilo težko. Na kmetijo so prišli strokovnjaki iz področja kmetijstva iz sosednje Avstrije, ki so ugotovili, da imajo premalo svetle hleve, manjkali so izpusti in evidence in že leta 2002 so dobili prvi certifikat. Zelo podpirajo kontrole, saj se s tem vsi izboljšamo.
Imajo 16 molznic, 3 breje telice, 40 odraslih koz in 40 kozličkov. Vse meso predelajo v suhomesnate izdelke, v vaški sirarni (ki obstaja že 3-4 generacije) pa predelajo tudi mleko. Že četrto leto uporabljajo samo suho krmo. Imajo samo njivo veliko 18 arov, vse ostalo so travniki in pašniki. 19 ha je pašnikov, 11 pa je kosnih. Ravnine kosijo do trikrat, ostalo pa enkrat. Svoje izdelke prodajajo vsako soboto na ljubljanski tržnici, za gostince pa so predragi (nizkocenovne trgovine so cenejše).
Na kmetiji dela 6 družinskih članov, kmečko zavarovana sta 2.
Pri izdelavi sirov se držijo načela: »Ko se ti najbolj mudi, se vsedi dol, ker se ti ne sme muditi.«
Na kmetiji so izvedli večjo prepotrebno investicijo, za katero so pridobili nepovratna sredstva, ki pa so zaradi podražitve, predstavljale bistveno manjši delež sofinanciranja kot pričakovano. Izpostaviti je potrebno, da so želeli zaradi lažjega dostopa tudi betonski nasip, ki pa ga niso smeli izvesti, saj bi z vidika kulturne dediščine, saj bi to motilo pogled turistov iz sosednjega hriba. Imamo 330 m2 jamo in pumpo ter cevno gnojenje. Gnoja ne morejo razvoziti, imajo pa 500 m cevi in tako pognojijo vse kar kosijo. Nekaj s traktorjem, kar je višje pa ročno.
Soočajo se z jeleni, prašiči in šakali, medved pa gre samo mimo. Prvo pašo ponavadi vzamejo jeleni, čudijo pa se, da se srnjad ne premika višje, da ostaja tu.
Kot nadaljnje načrte predstavijo ohranjanje in manjšanje proizvodnje, ves čas pa se učijo.
Kjer nastajajo kakovsotni mlečni izdelki… 🧀 🥛 🧈
Sledil je ogled Mlekarne Planika v Kobaridu. Mlekarna je organizirana kot zadruga in je v lasti kmetov. Odkupuje mleko okoliških kmetij in iz njega dela visoko kakovostne mlečne izdelke. Imajo zelo korekten odnos do kmetov, zelo velik poudarek dajo kakovosti in promociji svojih izdelkov.
Kmete iz okolice opišejo kot trmaste in vztrajne ljudi. Živino peljejo na planine, da pripravijo krmo za zimo, vendar planika to odobrava, kljub temu, da je s tem povezana njihova proizvodnja. Tudi to daje njihovim izdelkom pristnost. Združujejo čez 100 kmetov. Opažajo pa, da so kmetije mladih prevzemnikov večje in proizvodnje bolj specializirane.
Služba ali kmetija?
Na koncu smo si ogledali kmetijo Tomaža Kuštrina iz Pečin, Slap ob Idrijci, ki je mladi prevzemnik postal leta 2018. Po končanem šolanju je hodil v službo, odločitev o tem ali ostati v službi ali doma, pa ni bila enostavna, toda odločitve ne obžaluje.
Na kmetiji se ukvarjajo z govedorejo – reja krav molznic, vse mleko oddaja v Mlekarno Planika. Tomaž se je prijavil tudi na dva javna razpisa za podukrep 4.1 in dobili odobrena sredstva za gradnjo novega hleva in nakup opreme ter za nakup specialne mehanizacije za obdelavo strmih površin.
Na kmetiji kosijo površine od 300 pa vse do 800 m, obdelujejo 51 ha, so pa sami travniki. Strmine kosijo 1-2 krat, ravnine pa 3-4 krat. Na kmetiji dela mladi kmet Tomaž, ter starša.
Ob investiciji v posodobitev hleva in molznega robota so sprejeli kompromis med stroški in prakso. Ključno je bilo tudi, da je čim manj dela v hlevu, da lahko kar se da naredi sam. Redijo 35 krav. Na 6 ha pašnikov pa se pase 16 telic. Kmetija je ravno prav velika, skoraj prevelika glede krme, saj je težko vse pokositi. Cel teden delajo 200 bal, kar lahko nekdo na kakšnem drugem področju naredi v dveh dnevih.
Mleko dajejo v Mlekarno Planika, preko zadruge Tolmin.
Tudi Tomaž izpostavi močno podražitev investicije, ne le hleva, temveč tudi potrebne gorske in ostale mehanizacije. Molznega robota opiše kot predvsem časovno razbremenitev. Vendar če hočeš kravo spremljati, moraš biti še vedno v hlevu, kot dober rejec.
Še preden je prevzel kmetijo, se je zanimal za hlev in sam risal načrte, kako bi in kako ne bi. Tudi tehnologijo je zrisal sam in pri dozidavi hleva so porabili vse do zadnjega kotička starega hleva.
Glavni namen strokovne ekskurzije je vpogled v realnost kmetovanja mladih kmetov, izmenjava izkušenj, mreženje… različnih deležnikov, ki delamo na področju mladih kmetov. Zagotovo se vsi strinjamo, da je naše delo zelo odgovorno, se pa zavedamo pomembnosti te vloge in pomembnosti dela mladih kmetov.
»Kot nosilka podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete in intervencije IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov menim, da so ekskurzije, pri katerih se seznanimo s stanjem kmetijstva na terenu in osebno spoznamo težave s katerimi se srečujejo mladi kmetje, zelo koristne in si želim, da bi se nadaljevala tudi v prihodnje. Poleg spoznavanja pogojev in težav s katerimi se spoprijemajo mladi kmetje, so takšne ekskurzije za zaposlene na ARSKTRP zelo koristne tudi zaradi srečanja s predstavniki KGZS in ZSPM s katerimi pri svojem delu komuniciramo samo po telefonu ali e-pošti in smo jih na ekskurziji lahko tudi osebno spoznali.
Rozka Saje, Višja svetovalka, ARSKTRP
Upam, da se bo dobra praksa strokovnih ekskurzij nadaljevala tudi v prihodnje in da se jo bodo z veseljem udeležili predstavniki vseh štirih institucij (MKGP, KGZS, ZSPM in ARSKTRP).«
»Hm. Ja, današnji izlet na severno Primorsko, natančneje občine Bovec in Kobarid, je bil zelo zanimiv. Prva točka, vas Čadrg, je bila kar rahlo adrenalinska, sploh cesta do vasi. V Tolminu na večjem parkirišču smo se presedli v manjši avtobus, kar meni taprve ni bilo jasno, zakaj tako, potem ko smo prišli v Tolminska korita mi je pa postalo jasno zakaj tako, ker na tisti cesti ki gre v Čadrg, je imel že manjši avtobus na nekaj ovinkih precej dela, da je prišel skozi, in tudi nekajkrat je bilo treba popraviti, da smo prišli skozi. No, in ko smo prišli gor in se malo razgledali, sem se šele začel zavedati kakšno srečo imamo, da smo na ravnem doma, kjer nimam nobenih OMD območij, razen Natura 2000, ki pa je še vseeno boljše kot tisti 50% hribi😊. Potem je bil že kar podvig priti spet do doline, kar je marsikomu kar malo dvignilo adrenalin, ker cesta je res zelo zanimiva. Naslednja postaja je bila Mlekarna Planika v Kobaridu, kjer so nam pokazali zgodovino same proizvodnje, kar je bilo zelo zanimivo slišati, kako se je kmetijstvo v teh krajih razvijalo skozi čas, in da ubistvu še vedno zelo podobno delajo, kot so nekdaj, s to razliko, da so tehnologijo malo prilagodili, še vedno pa je to precej težko fizično delo v tistih hribih. Bilo je zelo dobro.«
Rok Koželj, mladi kmet
Zapisala: Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM
