Mednarodni praznik žensk je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Ne bi bili mi – mi, če ne bi današnjega dneva žena zavili bolj ali v celoti po podeželsko. Pa ne zato, ker bi mislili, da smo ženske tu nekaj posebnega – ali pač?

Kljub temu, da obstajajo razlike med kmečko in podeželsko žensko, jima je skupno, da sta OBE ključni gradnik podeželja.

Srčne, trdne, odločne, povezovalne… toda v kakšnem položaju je zares danes kmečka ženska?

Kmečka ženska že od nekdaj ni v enakem položaju kot njeni moški kolegi. Veliko žensk zanima udejstvovanje v kmetijskem sektorju, vendar se prepogosto soočijo z ovirami. Tudi tistimi v glavah ljudi. Žalostno je, da moramo v očeh družbe in pogosto tudi na samih kmetijah še vedno razbiti predsodke.  

Še vedno se nasledstvo primarno pričakuje od moškega naslednika – ni še samoumevno, da bi si tega lahko želela tudi ženska. Soodgovorni pa smo tudi kot družba, saj za isto delo ženski, velikokrat ne pripišemo enake vrednosti, kot moškemu kolegu.

Študije poročajo, da je v svetovnem merilu večina “kmetov” ženskega spola, opravljajo pa veliko različnih funkcij. Presenetljivo je (ali pa ne), da se ženske soočajo z večjimi težavami in omejitvami kot njihovi moški kolegi glede lastništva zemljišč, dostopa do posojil, trgov, tehnologije, znanja ter drugih storitev.

Različne raziskave  – tako raziskava v okviru našega projekta TERA kot tudi raziskava o položaju slovenskih kmečkih žensk, ki jo je izvedlo MDDSZ in Zveza kmetic Slovenije je pokazala, da je delitev dela na kmetijah pri nas še zelo tradicionalna. Povprečna slovenska kmetica je utrujena in pod stresom, ženske na kmetijah nad 20 ha pa imajo bolj malo prostega časa, in se redkeje lahko udejstvujejo družabnih dogodkov in se družijo. Pri večjih kmetijah se meje med delitvijo del zabrišejo in ženske poprimejo za vsa dela. Ženske pa na kmetijah velikokrat opravijo več del kot moški. Raziskava navaja tudi, da kmečke ženske doživljajo največ diskriminacij. Kar 17 % jih doživlja nasilje, 35 % jih nima lastnega dohodka, 9 % pa niti svojega transakcijskega računa. Statistika pa jasno pokaže tudi, da ženske, ki so zaposlene v kmetijskem sektorju zaslužijo bistveno manj kot moški (15%). 

V povprečju približno 28% kmetij po vsej EU upravlja ženska. V Sloveniji smo z 20% žensk, ki upravljajo kmetije, pod evropskim povprečjem. To je izredno nizek odstotek, ki govori sam zase.

Delež kmečko zavarovanih oseb bi lahko bil (krepko) višji. Tudi in predvsem pri ženskah.

Če si pogledamo statistiko kmečkih zavarovancev – moških in žensk, katerih imamo trenutno okvirno nekje med 10.000 in 11.000 obvezno ali prostovoljno kmečko zavarovanih. Ta številka pa skozi leta konstantno pada. Veliko žensk, ki dela na kmetijah, še vedno nima urejenega socialnega in zdravstvenega zavarovanja, kar ni samo zaskrbljujoče, temveč v dobi »trajnostnega kmetijstva« tudi nesprejemljivo. To namreč pomeni, da ne bodo preskrbljene v poznejših letih svojega življenja. 

Več o tem si lahko pogledate v Tedniku, katerega del smo bili tudi mi: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174940972?s=tv

Kakšne so naše aktivnosti glede naslavljanja te tematike?

Na ZSPM izvajamo aktivnosti za opolnomočenje VSEH mladih kmetov. Skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije organiziramo izbor Inovativni mladi kmet/kmetica, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa še srečanje mladih prevzemnikov in prevzemnic kmetij. Vsako leto pripravimo več izobraževanj in delavnic s kmetijskimi in podjetniškimi tematikami. Ker smo zagovorniki trajnostnega razvoja kmetijstva, ki je sestavljen iz ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika, smo letu 2021 v okviru projekta neMOČ PODEŽELJA začeli naslavljati zapostavljen vidik trajnostnega kmetijstva – socialni vidik, ki ga mi naslavljamo kot kakovost življenja na podeželju in pomen odnosov na kmetiji za razvoj in sožitje bivanja generacij na njej. Projekt TERA v katerem trenutno sodelujemo, je za nas nekakšno nadaljevanje projekta, kjer ne bomo govorili  samo o odnosih, temveč se bomo poleg medgeneracijskega sožitja na kmetiji posvetili tudi temam kot so nasilje na podeželju, vlogi moškega in ženske, družabnim aktivnosti izven kmetije ter pravicam in dolžnostim vsakega kmeta/kmetice s poudarkom na socialni varnosti.

Konkretnih vzpodbud namenjenih izključno ženskah v kmetijstvu pri nas ni, čeprav podatki kažejo, da kmetice v veliki meri prispevajo k raznolikosti kmetijstva in zagotavljanju dodane vrednosti na podeželskih območjih, zato je treba njihovo vlogo ustrezno upoštevati in jim nameniti več pozornosti. Podporo in krepitev vloge žensk v kmetijstvu in na podeželskih območjih je treba vključiti v kmetijske politike EU, kar bo ustvarilo večjo stabilnost kmetijske proizvodnje. Potrebno pa je zadovoljiti tudi različne infrastrukturne zahteve, kot sta varstvo otrok in starejših, da bi mlade ženske spodbudili k bivanja na takih območjih. Kot rezultat projekta TERA želimo oblikovati nabor smernic in priporočil za bolj kakovostno življenje na podeželju, ki bodo pomagali ljudem, ki živijo in delajo na podeželju, pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Našteto bo zagotovo doprineslo tudi k boljšemu podeželju za nas vse.

Podatki iz Eurostata za leto 2016 kažejo, da se število žensk v kmetijstvu v zadnjih letih v Evropi počasi povečuje. V povprečju približno 28% kmetij po vsej EU upravlja ženska. Med državami obstajajo velike razlike. V Litvi in Latviji skoraj polovico vseh kmetij upravlja ženska, nasprotno pa je na Finskem, Malti, v Nemčiji, na Danskem in na Nizozemskem, kjer je odstotek upraviteljic kmetij pod 10%. Eurostat navaja še, da je ta težava še posebej pereča, saj se izkaže, da je privabljanje naslednje evropske generacije kmetov ključni izziv. V evropskem kmetijskem sektorju prevladuje starejša populacija, in to zagotovo velja tudi za kmetice – trenutni podatki kažejo, da je le 4,9% žensk, ki upravljajo kmetijo, mlajših od 35 let. Glede na to, da je skoraj 40% žensk, ki delajo v kmetijstvu starih več kot 65 (27,6% za moške), obstaja verjetnost, da se bo razlika v spolu v kmetijstvu v prihodnjih letih še povečala. 

Kljub nekaterim dosežkom in napredkom pa ostaja dejstvo, da je na področju politike enakosti potrebnega še ogromno dela. Eden pomembnih korakov v pravi smeri je, da postanejo dosežki kmečkih in podeželskih žensk (od poslovnih uspehov  do njihovega prispevka k razvoju podeželskih območij) vidnejši.

Najmanj kar lahko naredimo kot posamezniki in kot družba je, da priznamo vlogo žen(sk) na podeželju in jih podpremo na osebnem in poslovnem področju. Ne le danes, temveč tudi ob “navadnih” dneh. 

Zatorej HVALA, drage ženske. Hvala za predano skrb za družino, dom in naše podeželje. Brez vas podeželje ne bi tako cvetelo, bilo zeleno in razvito. Cenimo vas zdaj, v tem trenutku. Prosimo, ne pozabite tega.

🧡🧡🧡