Okoli 80 udeležencev iz 17 različnih držav se je v tednu dni spoznavalo in pogovarjalo o temi dogodka – “Shaping Future – Dialogue for Sustainability in Rural Areas”. Vabilo dogodka in več o vsebini dogajanja najdeš tukaj. Slovenijo je zastopalo 5 mladih, motiviranih in zavzetih podeželanov: Andreja Grobiša (DPM Primorska), Mateja Kopar (DPM Tržišče), Tilen Vrbančič (DPM Spodnje podravje), Žan Biaggio in Žiga Moneta (DPM LIŠ). Dogodka se je udeležila tudi Julija Kordež, kot vodja področja za mednarodno sodelovanje pri ZSPM v vlogi ”Prep-Team Rallya 2022” – pripravljalne ekipe za Rally.

Preberi dnevnik mladega podeželana Žiga Moneta, ki ga je zapisal tekom mednarodne izmenjave

Pozdravljeni bralci, sem Žiga Moneta član podeželske mladine DPM LIŠ. Sam dogodek RALLY mi je bil že poznan kako poteka, saj sem že bil leta 2019 na RALLY-u v Angliji. Sam RALLY zelo spominja na dirko z avtom, ampak nima nič povezavi s dirko z avtom. Lahko bi rekel, da energija RALLY-a in vso znanje, ki gre skozi tebe te osebnostno spremeni na boljši pogled na svet in razumevanje samega sebe. Odkrivaš novi svet, drugačno kulturo, hrano, ples, kmetijstvo in vse to na podeželju. Rad bi povedal, da pridobiš v enem tednu toliko prijateljev iz (EU), znanja, izkušenj na enem mestu kot sam osebnostno mogoče v mnogih letih nebi uspel najti toliko reči ali nikoli. Nekega popoldneva sem pregledoval elektronska sporočila in sem opazil vabilo od ZSPM, da išče ekipo (vsakogar) za na RALLY 2022 Nemčija. Že z branjem naslova je šla skozi mene energija čustev. Takoj sem zgrabil priložnost in oddal prijavo mednarodni predstavnici Juliji. Z izbiro ekipe smo imeli nekaj pred pripravljalno  srečanje na sam dogodek. Kako bomo potovali in se pogovorili o vseh aktivnostih in tudi o skrbeh. S preprostim pogovorom smo se vedno bolj veselili samega dogodka. Pogovorili smo se o vseh aktivnostih, ki nas čakajo na samem dogodku.

Za potovanje na sam Rally bi se tudi rad zahvalil Mateji, ki je predlagala za potovanje z avtom in nas tudi varno skupaj z Andrejo pripeljali tja in nazaj. Fantje smo preprosto zaupali odličnim voznicama. Potovanje z avtom nam je odprl nove možnosti za raziskovanje Avstrije in Nemčije vse do Neinburga. S sprotnim spremljanji narave in zemljevida smo izkoristili vsak trenutek za ogled kakšne znamenitosti kot je bil grad, Chemiss jezero, različna polja, vetrnih elektrarn, mlin itd. Na poti smo neizmerno uživali in imeli vedno dobro glasbo v ritmu vožnje za veliko smeha, saj je zato poskrbel Žan.

Ob prihodu v Neinburg so nas lepo sprejeli organizatorji Rally-a. Namestili smo se v dijaške sobe od kmetijske šole DEULA. V sobah smo bili po dva in vsak je imel v sobi nekoga iz druge države. Moj cimer je bil 20 letni Estonijec Teodor. Pri njih je mnogo drugačni pogled na kmetovanje, saj imajo najvišji vrh okoli 300m in po besedah so stanovalca je rekel, če nimaš 1000 hektarjev si majhen kmet. On ima kmetijo s 200 biki. Po pogovoru o naših razmerah o kmetijstvu je spoznal, da ima za naše razmere veliko kmetijo.

Z naslednjimi dni in s sprehodi po kompleksih kmetijske šole sem ob vsaki priložnosti raziskoval vso njihovo šolo, saj me kot inženirja zanimajo stroji in vse novosti. S pogovori z domačimi skrbniki ali učitelji sem prosil za ogled in kratek pogovor o sami šoli. Na začetku sem se zanimal za ogled rastlinjaka, robotov in različnih sistemov vzgoje rastlin. Vse to me je zanimalo, saj trenutno pišem diplomsko nalogo o sejalnem robotu in načinu sejanja. Izdelal sem tudi prototipni avtonomni sejalni robot, ko sem v pogovoru omenil skrbniku je kljub zaklenjenim objektom in drugim obveznostim nemudoma poskrbel za ogled robotov. Naslednji dan sem spoznal mladega učitelja, ki je pokazal delovanje robota in kasneje ob mojem zanimanju je naredil še predstavitev še za ostale udeležence. Med pogovorom sem mu omenil, da sem tudi jaz učitelj smo se dogovorili za ogled celotne šole po praktičnih učilnicah. Kot učitelja strojništva sem bil zelo presenečen kako ima šola z 900 dijaki poskrbljeno za vsakega dijaka oziroma zadostno število praktičnih učnih mest. Kljub temu, da so kmetijska šola so imeli ogromne mehanične delavnice z vsem orodjem in primerno urejenostjo za varno delo. Najbolj me je navdušilo velikost praktičnih predavalnicah kjer so imeli notri kljub 30 šolskih klopeh še vsaj 3 velike traktorske priključke, kjer lahko teorijo povezujejo neposredno s praktičnimi primeri. Imeli so tudi ogromno strojno halo za traktorje, priključke, robote in kombajn, ter 2 ogromni hali za praktično delo s traktorji. Pozimi ne morejo imeti prakse zunaj, zato imajo eno halo za različne nakladalne priključke in eno halo za oranje, sejanje itd. Ob ogledu šole so pokazali vsak kotiček in z veseljem odgovorili na vsako vprašanje.

Na samem dogodku smo imeli glavno tematiko trajnost, ki na začetku ravno nisem vedel na kakšen način želijo nam predstaviti. Skozi delavnice smo spoznavali pomen trajnosti in si izmenjavali mnenja, znanje in trajnostne prakse. Ob zaključku smo povezovali kaj smo videli na trajnostnega na ekskurzijah, v okolici, na kmetijah. K trajnosti smo velik del povezali obnovljive vire (odpadki in energija) in ohranjanje narave. Poleg delavnic smo imeli večerne dogodke kjer smo spoznali tradicionalno hrano in obleke od vsake evropske države, ki je bila na samem dogodku. S poskušanjem hrane spoznaš njihovo kulturo in raznolikost. Poleg smo se tudi učili plesanje tradicionalnega Nemškega plesa, ki sem neizmerno užival in se hitro učil. Tako, da sem še pomagal učiti nemškega plesa, ki sem ga prvič plesal. Poleg Nemškega plesa so nam še pokazali škotski ples na pobuda Paula iz Škotske. Kasneje nam je še ekipa iz Wellsa pokazala njihov ples. Takšni tradicionalni plesi so bili skupinski kjer povežejo celotno množico k plesu in ob dobrem ritmu glasbe vsi neizmerno uživajo v plesu.

Na dan ekskurzije smo imeli na izbiro 3 različne možnosti. Prva je bila ogled kmetij z živalmi (mlečna kmetija, perutnina, prašičjereja). Druga možnost, ki sem jo tudi izbral je imela sadje, zelenjavne kmetije in tovarna zemlje. Pri tretji so imeli ogled obnovljivih virov vetrnih elektrarn, sončnih elektrarn, steklarno in kmetijo z ameriškimi borovnicami. Drugo možnost sem izbral, ker sem imel občutek najmanj znanja in najmanj informacij o takšnih rečeh. Na ekskurziji smo si ogledali 3 različne lokacije. Na prvi smo bili na majhni nemški kmetiji s 40 hektarji borovnic in 20 hektarji česen. Poleg so imeli še druge vrste zelenjave kot je krompir in trgovino kjer so prodajali svoje izdelke in izdelke sosednjih kmetij. Ogledali smo si pakirnico borovnic, trgovino, skladišče in sadovnjak česen. Na drugi lokaciji je bila mnogo večja zelenjavna kmetija, kjer smo si ogledali njivo krompirja in korenja. Na njivi smo lahko izruvali korenje in ga preizkusili. Poleg smo si ogledali sadilni stroj sadik zelenjave. Po ogledu njive smo šli v čistilnico zelenjave, sortirnico, hladilnico in pakirnico. V hladilnici smo videli brokoli, korenje sladkorno repo (belo in rumeno), čebulo, repa, krompir, zelje itd. Najbolj mi je v oči padla čebula, saj so bili kilogramski kosi za velikost rokometne žoge. Poleg smo si še ogledali strojno lopo zelenjavne mehanizacije. Odšli smo na tretjo lokacijo kjer nas je direktor pričakal s ekipo. Šli smo na ogled njihovih zemljišč, ki obsegajo 2000 hektarjev. Posedeli smo na traktorsko prikolico s klopmi (za ogled) in nas popeljali s traktorjem. Ogledovali smo si velike površine, ki so bile napol močvirnate ali puste z rastjo. Poleg so nam opisovali njihovo dejavnost. Vsake 20 let rudarijo posamična zemljišča in z njih odvzemajo rodovitno prst z velikimi plužnimi stroji in nakladači.  Vso prst natovorijo na manjše vagone, ki jih vlak zapelje v tovarno. V njej  imajo stroje za sajenje prsti in stroje za pakiranje oziroma avtomatizirane linije z roboti za pakiranje prsti v vreče. S celotnim ogledom smo zaključili ekskurzijo.

Dan na družinski kmetiji in druženje z njimi. Pred večernim odhodom na samo kmetijo imaš rahel strah in polno pomislekov. Kam grem ? Koliko časa se bomo peljali ? Kaj bom počel z njimi cel dan ? Kako bom komuniciral ? S prihodom mladega kmeta  Meinke Ostermann in njegovega brata je polovico strahu in skrbi odšlo stran. Med vožnjo in spoznavanjem sva komunicirala kot, da se poznava že delj časa poleg tega sem imel poleg še cimra Teodorja, ter angleža. S Meinke sva se pogovarjala kam gremo, kako bomo preživeli dan, ter poleg nas vprašal, če imamo kakšne želje. Na našo srečo smo imeli le 15 minut vožnje in toliko več časa za druženje. Peljal nas je staršev od žene. Tam so nas poleg še pričakali brat in sestra od žene. Poleg je prišlo še nekaj prijateljev in naših Rally članov.  Pripravili so nam večerni piknik in res lep sprejem. Sestra od žene nam je pekla raznolike pice in brat nam je predstavil predelan gasilski avto v bar, kjer smo si natočili odlično Nemško pivo. Ob prijetnem podeželskem okolju s mladimi kmeti in lastniki, ter približno 8 članov iz Rally ekipe uživali prijeten spoznaven klepet. Po končanem pikniku smo šli odložiti stvari, kjer smo spali. Razdelili so nas na več lokacij. Primer nekdo je spal pri bratu v hiši, drugi pri mati, tretji pri prijateljih itd. Kasneje smo odšli v tradicionalno nemško pivnico, kjer smo degustirali tradicionalne nemške pijače in se še bolje spoznali. Zjutraj smo se vsi dobili pri mati na zajtrku, kjer sem tudi spal in ji podaril nekaj slovenskih izdelkov kar jih je tudi zelo pohvalila. Po zajtrku nas je zunaj pričakal 280 konjski Fendt s kontejnersko prikolico, ki jo imajo za zabave in razno razne vožnje. Na prikolico smo naložili pijačo in se posedeli notri. Popeljali so nas skozi podeželje (polja), tako da sem dobil občutek, da je njihova kmetija zelo oddaljena od hiše. Ogledali smo si skozi vožnjo polja vetrne elektrarne, strojno lopo in šele nato njihovo kmetijo. Možnost sem imel tudi se peljati s traktorjem spredaj in bolje spoznati njegovo delovanje. S prihodom na kmetijo sem lahko bolje razumel koliko je velika kmetija, saj smo prej le govorili o številkah. Kmetija ima novo štalo za 360 krav molznic in v njej 6 molznih robotov in še vsaj nekaj robotov, ki skrbijo za čistočo rešetke in hrano pri jaslih. Poleg so imeli še starejši hlev, kjer so imeli približno 100 telic, ter 20 krav za porod. Ob tej štali še vsaj 50 teličkov od starosti nekaj dni do nekaj tednov. Telički so bili v majhnih in velikih iglujih. Poleg smo si še ogledali na hitro zajce in prašiče, saj niso hoteli, da bi prišlo do kakšnih okužb s prašičjo kugo. Poleg kmetije so imeli plinarno z ogromnimi silosi za silažo in kupolami, kjer mešajo silažo z gnojevko. S primernim postopkom in mešanico pridobijo  metan (CH4), ki ga porabijo za delovanje elektrarne. Moč plinske elektrarne znaša 1MW. S pogovorom mladega kmeta je tudi povedal, da ima še 500kW sončno elektrarno in 6MW vetrno elektrarno (2 vetrnici). Po ogledu kmetije smo šli na kosilo k prijateljem in okusili domače izdelke od jogurtov, salame, borovnic do sira itd. Na tej lokaciji so imeli tudi strojno lopo za ogled mehanizacije. Z novim svežnjem energije smo se odpeljali k prijatelju, ki ima nasad ameriških borovnic. Za začetek smo si ogledali zunanja poslopja in nato pakirnico borovnic, ter hladilnico. Pakirna linija s transportnimi trak-i razvršča in usmerja borovnice vse do končnih škatel. Na začetku linije imajo razdelilnik borovnic kjer jih razvrsti po kakovosti (barva in oblika) in odstrani odvečne delce. Na koncu trakovi kombinirajo vrtenje s pomočjo tehtnice, ki meri vsako novo škatlico (primer 250g borovnic). Vrnili smo se zunaj in si ogledali strojni pobiralec borovnic na veter in sadike ameriških borovnic. Ogled smo nadaljevali po sadovnjaku ameriških borovnic in jih spotoma jedli, ter si šli ogledati trgatev s mehanskim pobiralcem. Mladi kmet ima 50 hektarjev ameriških borovnic in ima tudi največ škode zaradi ptičev, ki mu pojedo tudi do 17 ton. Ob zaključku nam je dal vsakemu knjigo z recepti za borovnice. Odšli smo na staro železniško progo kjer smo se vozili z vlakom na ročni pogon. Poleg so nam še po poti pokazali nekaj lokacij kjer so gradili objekte na vasi za otroke ali druženje (njihovi projekti). Pot smo nadaljevali na lokacijo FARMING GOLF, kjer se igra s posebno palico in ovirami golf skozi različne ovire. Mi nismo imeli več časa za golf smo si pa vzeli čas za domači sladoled s kmetije, ki je bil zelo dober. Ob toliko začetnem strahu in skrbi sem hotel še kakšen dan preživeti s domačini, ampak smo se mogli vrniti na RALLY lokacijo kjer smo imeli skupni piknik z vsemi gostujočimi družinami.

Pojdite v svet in iščite tisto kar vas veseli naj vas nebo strah, saj so vedno dobri ljudje z vami. Takšen dogodek priporočam vsakemu mlademu podeželanu. Tudi, če nisi najboljši v tujih jezik, saj se le tako naučiš na dogodku. Če ne greš manjkaš in zamudiš veliko življenjsko izkušnjo. Tudi sam sem imel težje razumevanje angleščine pred leti in je še ena zanimiva prigoda iz Anglije o zamenjavi besede (naglas in nerazumljivo govorjenje Angleža). V kateri se šali še veliko Angležev danes in so se jo tudi spomnili letos saj je bila na dogodku njegova sestra, ampak ko smo šli na kmetije in prišli nazaj se mi je Angležinja opravičevala za kakšno šalo, saj je prišla k Nemški družini, ki so zelo slabo znali Angleško in ji je bilo težko. Na koncu se lahko vse zmeniš in začneš razumevati drug drugega.

Za konec lahko rečem, da sem nadgradil svoje šibko angleško znanje z novimi besedami. Poleg se naučil še kakšno drugo tujo, no vsaj nemško. Pridobil nova znanja o kmetijstvu, trajnosti, mehanizaciji,. Itd. Tudi kot učitelj strojništva sem dobil marsikakšen zgled po njihovem sistemu in urejenosti. Na koncu pa pridobiš še prijatelje iz tujine s katerimi si še vedno v stiku si pišeš in morda kasneje se spet nekje srečamo pri nas ali pri njih.

Na koncu lahko samo še rečem hvala ZSPM, Rural Youth in moja ekipa Julija, Mateja, Andreja, Tilen in Žan za takšen dogodek. 🧡